Ste tukaj:  Dejavnosti > Predavanja
  |  Prijava
 Predavanja
Skrči
39. javno predavanje - 11. oktober 2017

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

dr. Vladimir Simič:

Linhartovi slovenski komediji kot pravnozgodovinski vir

Predavanje bo v torek, 17. oktobra 2017, ob 10.30 v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/ II v Ljubljani.

Ker so se ljudje sposobni spreti glede vsega in ker je pravo veda o sporih, ne preseneča, da pravnik, še posebej pravni zgodovinar, v književnosti zlahka najde tudi kaj, kar je povezano s pravom. V Linhartovi veseloigri Županova Micka je uprizorjeno sestavljanje ženitovanjskega pisma (poročne pogodbe), pri čemer se seznanimo z dejansko izvedbo te listine in njeno vsebino. Ker je Mickin oče župan, izvemo še nekaj o udeležencih tovrstnega postopka. Ta veseli dan ali Matiček se ženi pa vsebuje prizor z izvrševanjem sodne oblasti: ker sodi baron osebno, je to izjemna ponazoritev izvajanja patrimonialne oblasti v dobi, ko so se že pripravljali, da jo odpravijo. Drugače je zanimiv prizor, v katerem se graščinski uradniki pogovarjajo o kresijah, saj nam pokaže, kako so te enote delovale in kako so jih dojemali. Prizor je posebej dragocen, ker ga v Beaumarchaisevi izvirni komediji sploh ni in kaže Linhartovo perspektivo.



Dr. Vladimir Simič je upokojeni profesor pravne zgodovine, ki je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Splošno pravno zgodovino je predaval tako, da je teme v največji mogoči meri osvetljeval tudi s slovenskimi primeri. Ožja področja njegovega raziskovanja so bila družinsko pravo s poudarkom na družinskih zadrugah, srednjeveško mestno pravo, pravo stare Grčije, razvoj pravice do združevanja in pravne ureditve človekovih pravic sploh.

 več o tem ...

38. javno predavanje - 29. april 2017

SD18 vljudno vabi na predavanje


dr. Matija Ogrin:
Kapelski pasijon: rokopis iz 18. stoletja in preoddaja starejšega pasijonskega izročila

Predavanje bo v sredo, 10. maja 2017, ob 11. uri
v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU,
Novi trg 4/II, v Ljubljani.

Rokopis s pasijonsko igro iz Železne Kaple na Koroškem, ki je dolgo časa veljal za izgubljenega in ga je ponovno odkril prof. dr. Erich Prunč, nudi v marsikaterem pogledu novo podobo začetkov slovenske dramatike in slovenskega gledališča. Rokopis je nastal dokaj pozno, ob izteku 18. stoletja, vendar so v njem ohranjene besedilne »plasti« več starejših dob. Po ugotovitvah Prunča in Ogrina, ki sta pripravila kritično izdajo rokopisa, segajo najstarejši besedilni elementi te preoddaje v začetek 17. stoletja k izgubljeni jezuitski dramatiki v slovenskem jeziku. Predavatelj bo kot soavtor kritične izdaje predstavil nekatere zgodovinsko in literarno najbolj zanimive elemente kapelskega rokopisa in njegovih navezav na zgodnji novi vek.

Doc. dr. Matija Ogrin deluje kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Raziskuje predvsem slovensko slovstvo od 17. do 19. stoletja in pri tem uporablja medij znanstvenokritične izdaje kot priviligirano spoznavno metodo za obravnavo starejših besedil. Posebno pozornost namenja tekstom, ki so v baročni dobi nastali v mediju t.i. rokopisne kulture in niso bili nikdar natisnjeni. Ureja zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ter njeno podzbirko Dela starejšega slovenskega slovstva, kjer je kot prvi zvezek izšel Kapelski pasijon.

 več o tem ...

37. javno predavanje - 10. marec 2017

SD18 vas vljudno vabi na predavanje

dr. Tomaž Nabergoj:
Marko Anton Kappus (1657–1717):
življenje in delo misijonarja s Kranjskega v Mehiki

Predavanje bo v četrtek, 16. marca 2017, ob 11. uri
v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU,
Novi trg 4/II, Ljubljana.


Dne 30. novembra letos bo minilo 300 let od smrti jezuita Marka Antona Kappusa, ki je  pripadal premožni železarski rodbini Kappusov iz Kamne Gorice pri Radovljici. Od leta 1688 do 1717 je deloval kot misijonar med ljudstvom Opata na severozahodu Mehike, v današnji pokrajini Sonori. Imel je pomembno vlogo v sistemu jezuitskih misijonov in bil sodelavec vodilnega misijonarja tiste dobe v Sonori Eusebia Francisca Kina. Kappus je Kinu pomagal pri raziskovalnih odpravah, s katerimi so dokazali, da je Kalifornija polotok in ne otok, kot je veljalo dotlej; bil je tudi prvi, ki je o tem odkritju poslal poročilo v srednjo Evropo.

Kappus je imel korespondenco z drugimi misijonarji v Mehiki ter s posamezniki v Evropi in celo na Kitajskem. Štiri njegova pisma na Kranjsko so se v prepisu ohranila v arhivu graščine Dol pri  Ljubljani. Znanih je okrog 60 dokumentov, ki jih je Kappus napisal v španščini, latinščini oz. nemščini, ohranjenih pa jih je okrog 44, a večinoma so se neobjavljeni. Predavatelj bo predstavil življenje Marka Antona Kappusa, posebej njegovo misijonsko delovanje in zapuščino ter pomen, ki ga je Kappus imel za poznavanje Sonore in Mehike na Kranjskem in v Evropi.

Dr. Tomaž Nabergoj, po izobrazbi arheolog in zgodovinar, je zaposlen kot kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka v Narodnem muzeju Slovenije. Ukvarja se s preučevanjem materialne kulture srednjega veka in rečnih najdb, posebej orožja. Kot soavtor je sodeloval pri pripravi več razstav Narodnega muzeja Slovenije, nazadnje leta 2012 pri razstavi Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem in leta 2016 pri stalni razstavi Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Leta 1991 je na potovanju po Mehiki obiskal pokrajino Sonoro in kraje, v katerih je deloval misijonar Kappus. V reviji Acta Neophilologica je leta 1998 objavil dotlej neobjavljeno Kappusovo pismo Kinu iz mehiškega državnega arhiva Archivo General de la Nación, leta 2007 je s Kovaškim muzejem Kropa sodeloval pri predstavitvi Kappusovega življenja in dela ob 350. obletnici njegovega rojstva, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa je leta 2009 pripravil manjšo razstavo o Kappusu.

 

 več o tem ...

36. javno predavanje - 23. november 2016

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje

dr. Metoda Kokole:
“Sweet music’s melting fall […]”. Angleški predromantični pesnik Thomas Gray in glasba

Predavanje bo v torek, 13. decembra 2016, ob 10. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

 

Thomas Gray (rojen v Londonu leta 1716, umrl v Cambridgeu leta 1771) je danes znan predvsem kot vpliven angleški predromantični pesnik, avtor slavne Elegije, napisane na vaškem pokopališču (1751). Vsekakor je bil značilen predstavnik tedanje elite: finančno preskrbljen, klasično izobražen in vsestransko razgledan. Toda zdi se, kakor bi ga sestavljali dve osebnosti: “zunanji” Gray, pesnik, ki ga časti cel svet, in “notranji” Thomas, ki se v družbi skorajda ne znajde in živi v povsem svojem, odmaknjenem svetu. V tem drugem svetu je imela pomembno vlogo glasba. Malo je znano, da je bil Thomas Gray velik ljubitelj glasbe, zbiralec notnega gradiva, pevec in čembalist – pozneje tudi pianist. Njegovo ljubezen do glasbe bomo spoznali skozi slikovite besede iz njegovih zasebnih pisem, predvsem tistih, ki jih je pošiljal s kavalirskega potovanja po Franciji in Italiji, in skozi glasbena dela, ki jih je na tej poti zbiral in celo sam prepisoval, pozneje pa doma pel in igral.
Predavanje bo posvečeno tristoletnici rojstva Thomasa Grayja,  ki se je rodil 26. decembra 1716.

Doc. dr. Metoda Kokole je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. Raziskuje glasbeno dediščino slovenskega prostora od 16. do 18. stoletja in njeno umeščenost v širši evropski prostor. V zadnjem času se ukvarja z italijanskim opernim repertoarjem 18. stoletja. V okviru evropskega projekta HERA, posvečenega glasbenim migracijam v zgodnjem novem veku, je v zadnjih treh letih objavila več razprav o zbirki italijanskih opernih arij iz prve polovice 18. stoletja iz zapuščine grofov Attems, ki je repertoarno in časovno primerljiva z glasbeno zbirko Thomasa Grayja.

 več o tem ...

35. javno predavanje - 3. oktober 2016

SD18 vas vljudno vabi na predavanje

dr. Kozma Ahačič:
Slovnice 18. stoletja na portalu Slovenske slovnice in pravopisi

Predavanje bo v četrtek, 13. oktobra 2016, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Portal Slovenske slovnice in pravopisi obsega 50 opisov 139 pregledanih izdaj slovenskih slovnic in pravopisov v knjižni ali spletni obliki v obdobju od 1584 do danes. Skupaj z opisi prinaša tudi olajšan dostop do izbranih skenogramov v obliki pdf ali do elektronskih izdaj teh priročnikov. Na podlagi podatkov na portalu lažje naredimo tudi sintezo o stanju slovničarstva v 18. stoletju.

Izr. prof. dr. Kozma Ahačič je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, predava pa tudi na Univerzi v Novi Gorici. Glavno področje njegovega raziskovalnega dela sta jezik slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, raba slovenščine skozi čas ter zgodovina slovenskega jezikoslovja. Je avtor več knjižnih del in številnih znanstvenih prispevkov. Je tudi urednik revije Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies in portalov Fran.si ter Slovenske slovnice in pravopisi.

Vabljeni!

 več o tem ...

35. javno predavanje - 27. maj 2016

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje v obliki vodenja po starem mestnem jedru.

doc. dr. Luka Vidmar:
Literarna Ljubljana v osemnajstem stoletju

Vodstvo se bo začelo v petek, 3. junija 2016, ob 10. uri
pred Zoisovo palačo,
Breg 22, Ljubljana.

Ljubljana znotraj obzidja v osemnajstem stoletju ni štela več kakor deset tisoč prebivalcev, vendar je v njej teklo živahno literarno življenje. Na poti skozi mesto bomo obudili spomin na nekatere stavbe in prostore, v katerih se je v tistem času razvijalo raznovrstno ljubljansko slovstvo v slovenščini, nemščini in latinščini. Sprehodili se bomo mimo palače, v kateri se je javnosti prvič predstavila Akademija operozov, knjižnice, v kateri je škofijska komisija pregledovala nov slovenski prevod Svetega pisma, hiše, v kateri so razstavili prvi izvod Linhartove Geschichte von Krain, in cerkve, v kateri je kapucinski pater s pridigo razjezil knezoškofa Herbersteina. Spomnili se bomo, v katero gostilno je Janez Gregor Dolničar postavil svojega literarnega junaka Lentula, kje ni nikoli dokončal hiše avtor Županove Micke in kje je svoje poslušalce navduševal Rogerij Ljubljanski. Za hip bomo postali tudi na mestih, kjer so italijanski pevci peli arije, ki jim jih je v slovenščino prevedel Zois, kjer je nastajala Pohlinova Kraynska grammatika in kjer je za vedno zastalo pero Antona Feliksa Deva.


Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo ter kulturo baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, zlasti z Akademijo operozov, Zoisovim krogom, kulturnim nacionalizmom in knjižno cenzuro. Leta 2013 je pri SAZU objavil knjigo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, leta 2016 pa pri založbi Peter Lang knjigo A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Vodi projekt Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku.

 več o tem ...

34. javno predavanje - 2. oktober 2015

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje

mag. Marjana Kos:

Nevidni sovražnik. Virus variole in boj z njim

Predavanje bo v četrtek, 8. oktobra 2015, ob 12. uri
v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Človekovo telo je neločljivo povezano z mikroorganizmi. Nekateri so miroljubni, celo koristni in nepogrešljivi, z drugimi bijemo boj za obstanek. Epidemije nalezljivih bolezni so bile v preteklosti usodne za cela ljudstva. Za mnoge mikrobe je človek dragocen gostitelj, s pomočjo katerega živijo in se razmnožujejo. Eden takšnih človekovih smrtnih sovražnikov je bil do pred kratkim tudi virus črnih koz. Ljudje so stoletja iskali sredstvo, ki bi ustavilo njegove smrtonosne pohode. Nekatera ljudstva v Aziji in Evropi so opravljala variolizacijo, ki je bila edini uspešni, vendar tudi nevaren poseg. Šele z odkritjem cepljenja konec 18. stoletja je možnost izkoreninjenja bolezni prešla iz sanj v resničnost. Razsvetljeni zdravniki so redno spremljali dogajanje v evropski medicini in v dveh letih po objavi odkritja postopka vakcinacije že poskusili s prvimi cepljenji. V Ljubljani se je poskus končal tragično. Metoda cepljenja je bila dovolj učinkovita, da smo z globalnim sodelovanjem in s pomočjo oblasti po dvesto letih virus končno obvladali in razglasili njegovo izkoreninjenje.

Mag. Marjana Kos je diplomirala iz zgodovine in etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2007 je magistrirala z delom Življenje v Ljubljani ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Zaposlena je kot arhivska svetovalka v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer skrbi za arhivsko gradivo zasebne provenience in javnih zavodov s področja kulture. Zadnja leta se je posvečala tudi arhivski pedagogiki ter popularizaciji arhivov in arhivske stroke v javnosti.

 

 več o tem ...

32. in 33. javno predavanje - 19. maj 2015

 

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas kot pridruženi partner evropskega projekta HERA MusMig (Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga)

vljudno vabi na krajši predavanji

pred koncertom klavirske glasbe
F. Pollinija in F. J. B. Dusíka
(ob 20. uri v Atriju ZRC, Novi trg 2)

dr. Luka Vidmar:

Žiga Zois in glasba

V življenju Žige Zoisa je imela glasba vedno pomembno mesto, še posebej, ker je baron zaradi družinskih korenin, šolanja in gospodarsko-poslovnih zvez ohranil živ stik z italijansko kulturo. Med šolanjem  v škofijskem kolegiju v Reggiu je kot mladenič obiskoval pouk glasbe in sodeloval v gledaliških predstavah z glasbeno spremljavo, kot mecen pa je v Ljubljani podpiral delovanje tamkajšnjega gledališča. Skupaj z Linhartom je v slovenščino prevedel vrsto italijanskih arij, ki so jih nato navdušenemu občinstvu peli pevci iz gostujočih italijanskih opernih skupin.  




dr. Radovan Škrjanc:

Pianist in skladatelj Francesco Pollini

Franceso Pollini (1762–1846), v Ljubljani rojeni skladatelj virtuozne klavirske glasbe, je bil bližnji sorodnik Žige Zoisa. V kolikšni meri so na oblikovanje Pollinijevih umetniških nazorov v mladosti vplivala Zoisova prizadevanja v glasbi, zlasti v operi, še ne vemo povsem natančno. Vsekakor pa je ravno opera zapustila tudi v Pollinijevi klavirski glasbi zelo močan pečat. Skladateljeva dela so tiskale nekatere najpomembnejše glasbene založbe v Evropi. Še ob koncu življenja je Pollini veljal za enega največjih klavirskih virtuozov, ki so vplivali na nadaljnji razvoj pianizma.



Predavanji bosta v sredo, 27. maja 2015, ob 18.30
v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II v Ljubljani.

Dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo ter kulturo baroka in razsvetljenstva, med drugim z Akademijo operozov in Zoisovim krogom.


Dr. Radovan Škrjanc je raziskovalec in pianist. Dela na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU in Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Ukvarja se predvsem z zgodovino klavirske glasbe in cerkveno glasbo 18. stoletja. Uredil je izdajo Pollinijevih klavirskih sonat v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae (2014), ki jih bo v nadaljevanju na koncertu izvedel pianist Mikayel Balyan na Grafovem klavirju, izdelanem ok. leta 1830.

 več o tem ...

31. javno predavanje - 29. april 2015

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje

dr. Metoda Kokole:
Iz opernega gledališča v domači salon
Posvetna glasba na Slovenskem v 18. stoletju

Predavanje bo v petek, 8. maja 2015, ob 11. uri
v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU,
Novi trg 4, 2. nadstropje.

Med oblikami posvetnega glasbenega življenja, ki ga lahko precej zanesljivo rekonstruiramo na podlagi raznovrstnih virov, je bilo posebej v 18. stoletju zelo priljubljeno obiskovanje opernega gledališča in nato posnemanje najbolj priljubljenih točk v domačih krogih. Medtem ko je glasbeno gledališče na Slovenskem v 18. stoletju že v precejšnji meri raziskano, pa o glasbi v zasebnih krogih doslej nismo vedeli prav dosti. Šele zadnje raziskave tudi ta del glasbenega življenja pri nas uvrščajo v sam vrh tedanjega glasbenega poustvarjanja v Evropi. 
Kot primer prenosa opernega repertoarja iz gledališča v domači salon in prenosa iz evropskega gledališča v lokalni glasbenogledališki repertoar bo predstavljena ohranjena zbirka muzikalij iz obdobja pred letom 1744, ki sta jo imela doma zakonca Attems, začetnika slovenskobistriške veje te rodbine.

Doc. dr. Metoda Kokole je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. Raziskuje glasbeno dediščino slovenskega prostora od 16. do 18. stoletja, o kateri je objavila številne razprave. Še posebej rada se ukvarja z italijanskim opernim repertoarjem 18. stoletja. V okviru evropskega projekta HERA o glasbenih migracijah v zgodnjem novem veku je v zadnjih dveh letih preučevala zbirko muzikalij, predvsem italijanskih opernih arij iz prve polovice 18. stoletja, ki jo hrani Pokrajinski arhiv Maribor v fondu gospoščine Slovenska Bistrica.

 več o tem ...

30. javno predavanje - 17. marec 2015
Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje 

dr. Franci Lazarini:
Rodbina Lazarini v 18. stoletju: zgodnjenovoveška zgodba o uspehu

Predavanje bo v četrtek, 12. marca 2015, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, 
Novi trg 4/II v Ljubljani.

Rodbina Lazarini, ki je v prvi polovici 17. stoletja prišla iz Benetk na Kranjsko, je zlasti v 18. stoletju doživela izjemen družbeni vzpon. Višek sta pomenili pridobitev baronskega naslova leta 1770 (jablaniška veja) oziroma 1771 (gotniška veja) ter razširitev družinske posesti konec 18. stoletja. Predavanje bo po krajšem uvodu o začetkih Lazarinijev na Kranjskem predstavilo življenje rodbine v 18. stoletju: razdelitev na jablaniško in gotniško vejo leta 1719, glavni predstavniki gotniške veje v 18. stoletju ter njihovi vzponi in padci, pridobitev baronskega naslova (1771), razširitev družinske posesti in razdelitev gotniške veje na tri podveje (smledniška, čušperška in gotniško-pölška) v zadnjih letih 18. stoletja. V sklepnem delu pa bo na kratko orisana usoda vseh treh podvej v 19. in 20. stoletju.

Doc. dr. Franci Lazarini je zaposlen na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Glavno področje njegovega raziskovalnega dela je arhitektura 19. in prve polovice 20. stoletja, ukvarja pa se tudi s cerkveno opremo 19. stoletja, javnimi spomeniki pozne habsburške monarhije in umetnostnim naročništvom. Poleg številnih znanstvenih in strokovnih člankov je objavil monografijo o mariborski frančiškanski cerkvi. Souredil je monografijo Zgodovina rodbine Lazarini. Kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe (2012), katere avtor je njegov oče prof. dr. Franc Lazarini. Na tej knjigi temelji tudi tokratno predavanje.
 
 več o tem ...

29. javno predavanje - 14. november 2014
Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje

dr. Alen Albin Širca: 
Janez Svetokriški in evropska baročna pridiga
(Ob 300. obletnici pisateljeve smrti)

Predavanje bo v četrtek, 5. febr. 2015, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana

Janez Krstnik iz Sv. Križa (1647–1714), bolj znan kot Janez Svetokriški, je nedvomno največji slovenski baročni pisec. Njegovo delo Sveti priročnik (Sacrum promptuarium) obsega 233 pridig, natisnjenih v petih zvezkih na približno 2800 straneh. Gre za delo, ki spada v okviru evropske baročne literature med vrhunske dosežke govorništva. Primerjava z vodilnimi evropskimi pridigarji 17. stoletja, kot so Pierre de Besse, Girolamo Mautini da Narni, Prokopij iz Templina itn., to nedvomno potrjuje. Za celovitejše razumevanje omenjenih slovenskih pridig pa se je treba seznaniti tudi s tedanjim kapucinskim idejnim in praktičnim svetom, ki mu je pripadal Janez iz Sv. Križa, še zlasti z duhovnostjo, ki je začetek in konec vsakršne homiletične dejavnosti.

Dr. Alen Albin Širca je leta 2012 doktoriral iz literarnih ved na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se zlasti z raziskovanjem krščanske duhovnosti in njenimi manifestacijami v literaturi, filozofiji in teologiji. Je avtor dveh znanstvenih monografij (Teopoetika, 2007, in Brezdanji val, 2012). Poleg tega tudi prevaja strokovno in leposlovno literaturo s področja krščanske filozofije in duhovnosti. Trenutno je zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer v okviru podoktorskega študija raziskuje slovensko baročno književnost.
 več o tem ...

28. javno predavanje - 20. avgust 2014

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje

dr. Ines Unetič:
Kranjski razsvetljenci, botanika in oblikovanje vrtov

Predavanje bo v četrtek, 25. septembra 2014, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. 

Konec 18. in v začetku 19. stoletja je razsvetljensko gibanje zajelo Kranjsko in na zanimiv način povezalo nekatere intelektualce na naših tleh. V tem času so se posamezniki različnih stanov in poklicev zelo zanimali za botaniko.
 
O tem so si dopisovali in se pogovarjali profesorji, meščani, plemiči, vrtnarji in drugi. Spoznavali so vrtne rastline, jih zbirali, si jih izposojali in o njih razpravljali. Krog botaničnih ljubiteljev je zajemal Žigo in Karla Zoisa barona Edelsteina, Jožefa barona Erberga, patra Gruberja, grofa Lamberga in grofa Auersperga, gospoda Breckerfelda in Weberja, profesorja Hladnika ter druge. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so se kranjski razsvetljenci – predvsem plemiči – v ljubezni do botanike v veliki meri zgledovali po najbolj vzvišenem ljubitelju rastlin − cesarju Francu II.
Dr. Ines Unetič je leta 2007 končala študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Med letoma 2008 in 2013 je bila kot mlada raziskovalka zaposlena na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.
V decembru 2013 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vrtna umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju. Raziskovala je doma in v tujini – tudi s podporo avstrijske in nemške štipendije. Nekatere rezultate svojih raziskav je objavila v znanstvenih revijah (Arhivi, Annales, Kronika, Ars & humanitas, Zbornik za umetnostno zgodovino idr.) ter predstavila na simpozijih v Sloveniji in Nemčiji. 
 več o tem ...

27. javno predavanje - 13. junij 2014

SD18 vljudno vabi na predavanje

Štirje letni časi v baročnem slikarstvu in obnova slike Alegorija zime

Predavanje bo v petek, 20. junija 2014, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

 

Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima v svoji zbirki kvalitetno baročno serijo slik štirih letnih časov. Predavanje bo predstavilo ikonografijo upodobitev Pomlad, Poletje, Jesen in Zima iz časa okoli leta 1700 ter naravoslovne raziskave in konservatorsko-restavratorske postopke, ki so bili izvedeni v letih 2013 in 2014 na zelo poškodovani alegoriji Zime.

Vsebinski del bo predstavila
dr. Barbara Murovec, ki je znanstvena svetnica in predstojnica na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU in docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Glavna področja njenega raziskovanja so slikarstvo in grafika od 16. do 21. stoletja (s poudarkom na baroku), ikonografija in ikonologija, zbirateljstvo, naročništvo, umetnost v javnem prostoru, umetnost in politika, zgodovina in metodologija umetnostne zgodovine.
O restavratorsko-konservatorskih delih pa bosta spregovorili
izr. prof. Lucija Močnik Ramovš in izr. prof. Tamara Trček Pečak. Lucija Močnik Ramovš je izredna profesorica na  Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je nosilka predmetov s področja konserviranja-restavriranja slik na prvi in drugi stopnji univerzitetnega študijskega programa. Je članica strokovnih komisij Ministrstva za kulturo in Društva restavratorjev Slovenije ter uredniškega odbora povzetkov strokovnega srečanja Konservator-restavrator. Skupaj z ZVKDS, Restavratorskim centrom, Oddelkom za štafelajno slikarstvo izvaja tudi strokovne izpopolnjevalne delavnice. Od študijskega leta 2013/2014 naprej je prodekanja za študijske zadeve. Tamara Trček Pečak je bila od leta 1992 do 2007 konservatorka in restavratorka za slike v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je bila zadnjih šest let vodja oddelka za konserviranje in restavriranje. Od leta 2007 je redno zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, od leta 2010 kot izredna profesorica in trenutno kot predstojnica Oddelka za restavratorstvo. Polje njenega delovanja je predvsem vodenje razstavnih projektov oddelka in priprava izobraževalnih vsebin v obliki filmov, povezanih s konservatorsko-restavratorsko stroko.

 več o tem ...

26. javno predavanje - 15. maj 2014

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

doc. dr. Stephan Steiner

Ljudožerski »Cigani«: anatomija krvavega tedna

Predavanje bo v četrtek, 22. maja 2014, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Doc. dr. Stephan Steiner je docent na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju, kjer predava zgodovino mentalitet, historično raziskovanje travmatičnih doživljanj ter psihozgodovino. Je avtor več razprav z omenjenih področij, osrednje mesto v njegovem raziskovanju pa ima problematika deportacij oziroma nasilnih preseljevanj s strani oblasti.


Tej problematiki sta posvečeni tudi dve njegovi monografiji: Reisen ohne Wiederkehr. Die Deportation von Protestanten aus Kärnten 1734–1736, Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 46 (Wien: Oldenburg Verlag 2007) in Rückkehr unerwünscht. Deportationen in der Habsburgermonarchie der Frühen Neuzeit und ihr europäischer Kontext (Wien: Böhlau Verlag, 2014).

 več o tem ...

25. javno predavanje - 25. februar 2014

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

Jože Rataj

OD GLAŽUTE DO STEKLARNE
O razmahu steklarstva na Celjskem v 18. in prvi polovici 19. stoletja

Predavanje bo v četrtek, 6. marca 2014, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Jasna podoba proizvodnje steklenih posod na širšem celjskem območju se izrisuje od sredine 17. stoletja naprej. Dedna pogodba bratov Josepha Seyfrieda in Johanna Seyfrieda Eggenberga, sklenjena v Krumlovu leta 1665, je eden prvih pisnih dokumentov o izdelovanju steklenine na območju gospoščine Gornji Rogatec. Sočasno s to gozdno steklarno ali glažuto je delovala še steklarna v lasti Žičke kartuzije. Ohranjena imena prvih steklarskih mojstrov, ki so delovali v glažutah Maceljskega gozda in Žičke kartuzije, pričajo o vpetosti te gospodarske panoge v srednjeevropski prostor. Steklarstvo se je posebej razmahnilo v drugi polovici 18. stoletja, ko se je pojavila cela vrsta lokacij, na katerih so delovale male manufakturne delavnice. Steklarne, ki so jih ustanavljali zemljiški gospodje, samostani, pozneje meščani in steklarski mojstri, so se pojavljale v okolici Rogatca, v Svetlem dolu pod Svetino, pod Lisco in v Jurkloštru, na Vetrniku, v okolici Loke pri Žusmu, v Vitanju, Rakovcu in Libojah. Poleg steklenic za slatino so izdelovale še steklenino za shranjevanje zdravil in živil, pivsko posodje, jedilno in servirno posodje in drugo. Izdelke so krasili z rezanjem, brušenjem ter emajlnim in zrcalnim poslikavanjem.

Jože Rataj je kot muzejski svetovalec zaposlen v Pokrajinskem muzeju Celje. Diplomiral je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo z naslovom Oris zgodovine farmacije v Dubrovniku do konca 16. stoletja prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Po študiju se je zaposlil v Zavodu Spominski park Trebče (danes Kozjanski park). Že tam se je začel ukvarjati z zgodovino steklarstva, v Pokrajinskem muzeju Celje pa poleg dopolnjevanja zbirke stekla namenja posebno pozornost pregledu in obdelavi arhivskega gradiva, predvsem v avstrijskih in domačih arhivih. Nekatere svoje izsledke je predstavil na strokovnih posvetovanjih v okviru komiteja za steklo ICOM in AIHV.

 več o tem ...

24. javno predavanje - 29. november 2013

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

dr. Vladimir Huzjan:

O romanjih in čudežnih ozdravitvah v 17. in 18. stoletju v župniji
sv. Vida v Brdovcu. Primeri hrvaško-slovenskih povezav

Predavanje bo v četrtek, 12. decembra 2013, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

V 17. in 18. stoletju je bila cerkev sv. Vida v Brdovcu (nekaj kilometrov od Dobove tik ob železniški progi proti Zagrebu) romarsko središče, ki so ga obiskovali verniki s širšega območja današnje osrednje Hrvaške in Primorja, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. O tem nazorno pričajo ohranjeni viri − podrobneje bosta predstavljena dva −, pomembni za preučevanje ljudske pobožnosti, zgodovine medicine, vsakdanjika, regionalnih toponomastičnih posebnosti ter za jezikoslovje in druge stroke. Predavatelj bo govoril o več dokumentiranih primerih romanj, zaobljub in čudežnih ozdravitev, uresničenih po priprošnjah k sv. Vidu in sv. Barbari, Devici Mariji in Jezusu Kristusu, v letih 1677−1779. Med ozdravitvami je zabeležen tudi primer ženske s Kranjske. Predstavljena bo knjiga tamkajšnje Bratovščine sv. Barbare, device in mučenke, v Brdovcu. Od skupaj 3.327 vpisanih je bilo članov, ki niso bili doma na hrvaškem ozemlju, za dva odstotka − največ jih je bilo s področja Slovenije (znana so njihova imena, priimki ter kraji bivanja). Predavanje bo torej med drugim namenjeno osvetlitvi večplastnih povezav hrvaških in slovenskih obmejnih krajev z ozirom na slovenske romarje na Hrvaškem v 17. in predvsem v 18. stoletju.

Predavanje bo v hrvaškem jeziku.

Dr. Vladimir Huzjan, višji asistent, je redni sodelavec Zavoda za znanstveno raziskovanje Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Varaždinu, ustanove, ki je v preteklem letu praznovala 30. obletnico intenzivnega in vsestranskega delovanja na širšem področju severozahodne Hrvaške.

 

 več o tem ...

23. javno predavanje - 22. oktober 2013

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

doc. dr. Franc Perdih:

Razvoj kemije v 18. stoletju in prenos novih dognanj v slovenski prostor

Predavanje bo v četrtek, 7. novembra 2013, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.

V zgodovini kemije pomeni 18. stoletje pomemben mejnik, saj je tedaj prišlo do preobrazbe alkimije v moderno kemijo. Prehod je bil počasen kljub pomembnim prispevkom številnih raziskovalcev. Najznamenitejši med njimi je nedvomno Antoine Lavoisier, ki je odločno zavrnil flogistonsko teorijo in s tem usmeril razvoj kemije v pravo smer. V tedanjem času je kemike zaposlovalo glavno vprašanje: kateri so osnovni kemijski zakoni. Pot do teh zakonov je vodila čez poznavanje (pravih) kemijskih elementov in preučevanje plinov. Sledenje napredku na področju kemije je bilo za slovenska ozemlja potrebno zaradi delovanja idrijskega rudnika in fužinarstva. V knjižnem fondu barona Žige Zoisa lahko zasledimo številne kemijske naslove, prenos kemijskega znanja v slovenščino pa se je začel šele z Matijem Vertovcem ter nadaljeval z deli Mihaela Peternela in drugih šolnikov. Največji izziv za avtorje je bila seveda vpeljava slovenskega izrazoslovja, v prvem obdobju predvsem poimenovanje vseh novoodkritih elementov.

Dr. Franc Perdih je docent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s koordinacijsko in organokovinsko kemijo s poudarkom na vanadijevih in cinkovih spojinah z mogočim anti-diabetičnim delovanjem, supramolekularni kemiji in kristalni arhitekturi ter z razvojem novih ferocenskih ligandov za katalitične reakcije s paladijem. Eno leto je deloval na Tehniški univerzi v Münchnu (2000/01) in na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju (2003/04). Od leta 2012 je predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za kemijo, v letošnjem letu je postal sourednik slovenske znanstvene kemijske revije Acta Chimica Slovenica.

 več o tem ...

22. javno predavanje - 10. junij 2013

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na ponovitev predavanja

dr. Luka Vidmar:
Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja

Predavanje bo v petek, 14. junija 2013, ob 12. uri v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče pri ljubljanski stolnici.

Na Kranjskem sta prodajo, branje, posedovanje in razširjanje versko, politično in moralno spornih knjig do tolerančnega patenta in reforme cenzure leta 1781 bolj ali manj učinkovito omejevala rimski cerkveni Index librorum prohibitorum, prvič izdan leta 1559, in avstrijski državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, prvič izdan leta 1754. Kršiteljem so grozile stroge cerkvene (npr. ekskomunikacija) in posvetne (npr. telesne in denarne) kazni, prepovedane knjige pa je v najslabšem primeru doletelo uničenje. Tisti, ki je želel brati tiske, uvrščene na rimski indeks, je moral pridobiti dovoljenje bodisi od Kongregacije Svete inkvizicije v Rimu bodisi od krajevnega škofa. V Semeniški knjižnici bomo skušali pojasniti, kako je kljub vsem formalnim določilom potekala dejanska recepcija prepovedanih knjig. Od blizu bomo lahko videli nekatere nekoč sporne tiske, ki nam bodo med drugim izdali, kateri Slovenec se je prebil v kategorijo najbolj spornih »avtorjev prvega razreda«, zakaj ni bil nikoli prepovedan Dalmatinov prevod Biblije, kako je prišel na indeks najbolj vnet častilec Marije na Kranjskem, čemu je hranil protestantske knjige najhujši nasprotnik protestantov in kdo je v deželo zanesel francoske erotične romane.

Dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva, predvsem s prepovedanimi knjigami, Akademijo operozov, Semeniško knjižnico in Zoisovim krogom. Leta 2009 je pod naslovom Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem izdal štiri najstarejše preglede književnosti na Slovenskem, leta 2010 pa objavil knjigo Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov.

 več o tem ...

21. javno predavanje SD18 - 23. maj 2013

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

dr. Anja Dular:
Ponujati knjige – razširjati ideje
Knjigarnarji – prostozidarji v 18. stoletju

Predavanje bo v četrtek, 9. maja 2013, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana.

Vsaka knjiga potrebuje poleg avtorja vsaj tri ljudi, da pride med bralce – založnika, tiskarja, knjigotržca oziroma mrežo knjigotržcev. Knjigotržci so bili zadnji člen verige, ki je v 18. stoletju širila ideje razsvetljenstva in prostozidarstva. Bili so tisti, ki so nosili breme odgovornosti za razširjanje literature, ki ni bila vedno povšeči oblastem – cerkvenim ali posvetnim. Torej se moramo njim zahvaliti, da je širši evropski prostor spoznal francoske mislece 18. stoletja in prostozidarske ideje. Prav ob slednjem združenju je zaslediti veliko članov lož med knjigotržci v raznih predelih Evrope. Seveda pa je vprašljivo, ali pa so bili vsi, ki so prodajali knjige s prostozidarsko vsebino oziroma literaturo, namenjeno prostozidarjem, tudi prostozidarji. Dela s pridihom »prepovedanosti« imajo namreč vedno največjo draž in lahko prinašajo tudi največji finančni uspeh.

Vplivnejši knjigotržci v raznih evropskih mestih niso bili povezani med seboj le s knjigami, ampak tudi drugače. Seznam še zdaleč ni popoln, v okviru gibanja je njihovo število zanemarljivo majhno, a če proučujemo odstotek prostozidarjev med knjigarnarji, je ta presenetljivo velik, v nekaterih mestih jih je bilo kar polovica članov raznih lož. Kot člani prostozidarskih lož so skrbeli za razširjanje idej gibanja, obenem pa je to pomenilo jamstvo za uspeh knjigarn. 

Dr. Anja Dular vodi knjižnico Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Raziskuje zgodovino knjige, knjižnic in knjigotrštva, objavlja v domači in tuji periodiki in je dejavna članica dveh mednarodnih strokovnih združenj (Society for the History of Authorship, Reading and Publishing in Gesellschaft für Buchforschung in Österreich).

 več o tem ...

20. javno predavanje SD18 - 30. januar 2013

 

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje 

mag. Iva Gobić Vitolović: 

Zaščita arhivskih knig 

Predavanje bo v četrtek, 31. januarja 2013, ob 12. uri v Prešernovi dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana.

Zaščita arhivskih knjig je zaradi narave gradiva (primarni in sekundarni zgodovinski viri), velike količine poškodovanega gradiva in pogoste uporabe specifično, zahtevno, dolgotrajno in drago opravilo. Zato obravnava le posameznih primerov ni prava pot za reševanje splošnega problema materialne zaščite knjižnega fonda v arhivih in knjižnicah. Nujna je selekcija gradiva za konservatorsko-restavratorsko obdelavo, to pa zahteva dobro poznavanje fizičnega stanja, posebnosti in pogostosti uporabe posameznega gradiva znotraj fondov in zbirk v ustanovi. Izbirati je mogoče tudi med različnimi dosegljivimi konservatorskimi metodami: preventivo, pasivnim in aktivnim konserviranjem in restavriranjem. Pri tem bi morala biti odločilna analiza koristi in stroškov. 

Mag. Iva Gobić-Vitolović je vodja Oddelka za zaščito in restavriranje  knjig in papirja v Državnem arhivu na Reki. Diplomirala je na Filozofski fakulteti na Reki in magistrirala iz restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izpopolnjevala se je v Kraljevi biblioteki in Nacionalnom arhivu Nizozemske in Arhivu Republike Slovenije. Je avtorica znanstvenih in strokovnih razprav s področja zaščite arhivskega in knjižničnega gradiva.

 več o tem ...

19. javno predavanje - Stanko Kokole - 23. november 2012

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

doc. dr. Stanko Kokole:
Robbov Narcis in nimfa Eho: okamenela podoba in nevidni odmev poganske bajke sredi 18. stoletja

Predavanje bo v petek, 30. novembra 2012, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Narcisova fontana, ki danes krasi dvoriščne arkade ljubljanskega Rotovža, je najverjetneje nastala okrog leta 1740 v kiparski delavnici Francesca Robbe (1698–1757) in je bila morebiti že na začetku zamišljena kot ključni okras stopnišča v vhodni veži graščine Bokalce (Stroblhof). Robbova občutena upodobitev starogrške bajke o samovšečnem efebu, ki se na smrt zaljubi v lastno zrcalno podobo, zagotovo spada med bolj domiselne odzive evropskih kiparjev in slikarjev 17. in 18. stoletja na vsem dobro znane Ovidijeve verze (Metamorfoze 3.339–510). Ti bi – skupaj z nekaterimi preostalimi različicami te pripovedke – ob pogledu na marmorni kip sedečega Narcisa, obdanega s skalnimi skladi iz rdečkasto-sivega apnenca, utegnili tudi kultivirano zgodnjenovoveško občinstvo na Kranjskem spodbuditi k refleksiji o (v visokobaročnem obdobju nič manj pogosto tematiziranem) vzporednem mitološkem motivu neuslišano koprneče nimfe Eho, od katere ostane le nevidni odmev.

Doc. dr. Stanko Kokole je od leta 2010 zaposlen na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Po študiju umetnostne zgodovine in klasične filologije v Ljubljani je izobraževanje nadaljeval na The Johns Hopkins University v Baltimoru, ZDA, kjer je tudi magistriral in doktoriral. Nato je več let raziskoval zlasti v Italiji in Nemčiji ter prejel več mednarodnih raziskovalnih štipendij in priznanj. Med 2003 in 2010 je bil sodelavec ZRS Koper in docent na FHŠ Univerze na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja predvsem z vlogo antične materialne in duhovne dediščine v umetnostni ustvarjalnosti poznega srednjega in zgodnjega novega veka, pri čemer posveča posebno pozornost vzporednicam in razlikam med sredozemskimi (še zlasti jadranskimi) kulturnimi žarišči ter tako večjimi kakor tudi manjšimi srednjeevropskimi mestnimi središči, vključno s tistimi, ki so se izoblikovala na ozemlju današnje Republike Slovenije. 

 več o tem ...

18. javno predavanje - dr. Luka Vidmar - 15. oktober 2012
Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

dr. Luka Vidmar:

Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja


Predavanje bo v četrtek, 18. oktobra 2012, ob 13. uri v Semeniški knjižniciLjubljani. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče pri ljubljanski stolnici. 

Na Kranjskem sta prodajo, branje, posedovanje in razširjanje versko, politično in moralno spornih knjig do konca 18. stoletja bolj ali manj učinkovito omejevala rimski cerkveni Index librorum prohibitorum, prvič izdan leta 1559, in avstrijski državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, prvič izdan leta 1754. Kršiteljem so od Tridentinskega koncila naprej grozile stroge kazni, od katerih je bila najhujša ekskomunikacija, prepovedane knjige pa je v najslabšem primeru doletelo uničenje. Tisti, ki je želel brati tovrstne tiske, je moral pridobiti dovoljenje bodisi od Kongregacije Svete inkvizicije bodisi od lokalnega ordinarija. V Semeniški knjižnici bomo skušali pojasniti, kako je kljub vsem formalnim določilom potekala dejanska recepcija prepovedanih knjig. Od blizu bomo lahko videli nekatere nekoč sporne tiske, ki nam bodo med drugim izdali, kateri Slovenec se je prebil v kategorijo krivovercev »prvega razreda«, zakaj ni bil nikoli prepovedan Dalmatinov prevod biblije, čemu je hranil protestantske knjige najhujši nasprotnik protestantov, kdo je na Kranjsko zanesel francoske erotične romane in zakaj je kupoval sumljive knjige sin ljubljanskega škofa. 
 
Dr. Luka Vidmar je raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva, predvsem z Akademijo operozov, Semeniško
knjižnico in Zoisovim krogom. Leta 2009 je pod naslovom Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem izdal štiri najstarejše preglede književnosti na Slovenskem, leta 2010 pa objavil knjigo Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. Ureja Leksikon cerkva na Slovenskem, ki izhaja od leta 2004. 

 

 več o tem ...

17. javno predavanje - Gorazd Stariha - 24. september 2012

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na javno predavanje

dr. Gorazd Stariha:

Kaznovanje roparjev in tatov od začetka 18. do začetka 19. stoletja

Predavanje bo v torek, 29. maja 2012, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. 

Prva polovica 18. stoletja, ko je bil na kazenskem področju v veljavi še kazenski zakonik cesarja Karla iz leta 1532, je bil še čas, ko je bil kaznovalni spektakel s sekanjem udov in razkazovanjem izmaličenih trupel še pomemben za svarilo množicam. Tudi za pridobitev izjav v zaslišanjih so po tem zakoniku smeli uporabljati mučenje. Do cesarja Franca II. in njegovega Zakona o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih iz leta 1803 so se zadeve precej spremenile. O samem razvoju kazenske zakonodaje je bilo že veliko napisanega, tokrat pa si bomo na naših domačih, "kranjskih" primerih na kratko pogledali, kako je to kaznovanje dejansko potekalo. Nedvomno se je glede na prvo polovico 18. st. razlikoval že sam postopek proti obdolžencu, čeprav je bil še vedno v celoti inkvizicijski, kazni so bile blažje, tudi za nepoboljšljive tatove in za roparje, za katere je bila prej smrtna kazen tako rekoč obvezna. S končanim 18. stoletjem se je v 19. nasilje kaznovanja dokončno preselilo z uličnega razkazovanja v zapore, kjer je delovalo za javnost manj očitno, bolj pa naj bi, po Beccarii, trpela duša v vsakodnevnem opravljanju pokore, kot pa telo pri enkratni usmrtitvi. Vedno več je bilo tudi izpuščanja zločincev zaradi pomanjkanja dokazov, kar je zlasti slabo odmevalo v javnosti, ker je javno mnenje zahtevalo (in zahteva še danes), da kazen za zločin mora biti in da je pravično, če obsojenec bolj trpi kot pošteni ljudje oziroma oškodovani zaradi zločina. Kritike kaznilniškega sistema v prvi polovici 19 st. so pogostokrat poudarjale, da dostikrat reveži in celo delavci bolj stradajo kot jetniki, saj so ti manj lačni, imajo redno prehrano, streho nad glavo in ne prezebajo. V prvi polovici 18. stoletja zagotovo ni bilo tako. 

Dr. Gorazd Stariha je kot arhivski svetovalec zaposlen v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Gorenjsko Kranj, kjer mu je poleg vsega arhivskega dela v posebno veselje "izkoriščanje" arhivskega gradiva pravosodnih fondov. Trenutno na osnovi arhivskega gradiva pripravlja obsežnejše delo o tatinstvu in razbojništvu na Kranjskem, s posebnim poudarkom na rokovnjaštvu. 

 več o tem ...

16. javno predavanje - Andreja Legan Ravnikar - 4. april 2012

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na javno predavanje

doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:

Razvoj slovenskega strokovnega izrazja na prelomu iz 18. v 19. stoletje in Valentin Vodnik

Predavanje bo v četrtek, 12. aprila 2012, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Valentin Vodnik (1758–1819) je v zadnjem desetletju 18. stoletja in prvih dvajsetih letih 19. stoletja odločno zaznamoval najstarejše obdobje načrtnega prizadevanja za oblikovanje slovenskega izrazja različnih strokovnih področij. Bil je prava osebnost za uresničevanje narodno- in kulturnoprerodnih načrtov treh vplivnih slovenskih razumnikov svojega časa: Marka Pohlina, Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja. Le-ti so vsak na svoj način spodbujali Vodnikove zavzete teoretične priprave in praktično delo, ki se je med drugim realiziralo v izdajah pratik, štiriletnem izhajanju prvega slovenskega časnika, prevodih strokovnih priročnikov in učbenikov (prva slovnica s slovenskim matajezikom!) ter neutrudnem zbiranju in pripravi slovarja, ki je ostal v rokopisu. Raznovrstnost strokovnih področij, ki se jih je Vodnik loteval, predstavlja odlično priložnost za preučevanje postopkov oblikovanja strokovnega izrazja (terminologizacija splošnega izrazja, pomenski prenosi, besedotvorni postopki in tvorbeni modeli, večbesedni termini, prevzemanje in kalkiranje). Kljub dvestoletni časovni odmaknjenosti lahko ugotavljamo, da problematika oblikovanja slovenskih terminov na novejših strokovnih področjih in v znanosti ostaja aktualna tudi v današnjem času.

Doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Kot ena od soavtorjev je sodelovala pri pripravi besednovrstno-slovničnega popisa besedja 16. stoletja, ki je leta 2011 izšlo v znanstveni monografiji (K. Ahačič, A. Legan Ravnikar, M. Merše, J. Narat, F. Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, 2011), trenutno pa s sodelavci pripravlja poskusna gesla za načrtovani zgodovinski slovar knjižne slovenščine 16. stoletja. Raziskuje tudi slovensko strokovno izrazje z zgodovinskorazvojnega stališča, posebej vprašanja besedoslovja in zgodovinskega besedotvorja. Najstarejše zapisano slovensko strokovno izrazje je leta 2008 predstavila v knjigi Slovenska krščanska terminologija: od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja.

 več o tem ...

15. javno predavanje - 20. februar 2012

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje

Žiga Zwitter:

Podložniški zapuščinski inventarji 17. in zgodnjega 18. stoletja kot vir za okoljsko, gospodarsko in družbeno zgodovino

Predavanje bo v četrtek, 23. februarja 2012 ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Podložniški zapuščinski inventarji so v slovenskem zgodovinopisju in etnologiji že dolgo znan vir, a so se v zadnjih desetletjih v tujih historiografijah obstoječim pridružili novi pristopi k njihovi analizi, hkrati je bistveno napredovala vsebinska kritika. Osvetlili bomo manj znane pristope k temu tipu vira in opozorili na ne zelo očitne in nič kaj redke pasti, ki se jih moramo pri uporabi podložniških zapuščinskih inventarjev zavedati. Poleg orisa vprašanj gospodarske in družbene zgodovine, na katere nam podložniški zapuščinski inventarji nudijo odgovore, bomo vir predstavili v okoljskozgodovinski luči. Razmišljanja teoretičnega uvoda bomo aplicirali na študijo primera iz 17. in zgodnjega 18. stoletja.

Žiga Zwitter je mladi raziskovalec Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na isti fakulteti je diplomiral iz zgodovine in geografije. Ukvarja se z okoljsko zgodovino srednjega in zgodnjega novega veka.

 več o tem ...

14. javno predavanje SD18 - 30. november 2011

SD18 vljudno vabi na 14. javno predavanje

dr. Edo Škulj

[…] največji slovenski orglar vseh časov […]

Predavanje bo v torek, 29. novembra 2011, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Frančišek Ksaver Križman je največji slovenski orglar vseh časov. V svojih glas­bilih je povzel baročni or­glar­ski razvoj ter z izvir­ni­mi dispo­zi­ci­jami in posameznimi registri preroško na­povedal romantično obdobje; postal je velik v svoji stroki, ker je znal povezati izročilo z napredkom. Ne samo to: v svojih glas­bilih je dosegel edinstveno zlitje ita­lijanskih in nem­ških orgel. Križman se je rodil v današnjem Braniku 22. oktobra 1726. Verjetno je v Go­ri­ci obiskoval Werdenbergovo je­zuit­sko gimnazijo in bogoslovje. Dne 19. septembra 1750 je bil posvečen. Služboval je v Šent­vidu pri Vipavi idr. Pomembno je vprašanje, kje se je Križman po­glo­bil v orglarstvo in kje se je srečal z Petrom Nakićem. Verjetno se je to zgodilo že leta 1747, ko je slavni orglar posta­vil nove orgle v cerkev sv. Ig­na­ci­ja na Trav­niku v Gorici. Križmanovo orglarsko delovanje delimo na dva dela: slovensko (Ribnica, Ljubljana, Gorica, Novo mesto) in avstrij­sko (Engelszell, St. Florian, Steyr, Enns, Admont, Groebming, Garsten, Baden, Gaflenz, Linz, Dunaj, Rottenmann), meja med njima je letnica 1768. Umrl je 20. maja 1795 v Rottenmannu med po­stav­ljanjem svojega poslednjega opusa in bil pokopan na župnijskem pokopališču.

Dr. Edo Škulj je na Papeškem in­šti­tutu za cerkveno glasbo le­ta 1972 doktoriral summa cum lau­de z di­ser­ta­cijo Stanko Premrl – compositor eclesiastico, na Lateranski univerzi pa je leta 1970 ma­­gistriral iz teo­lo­gije. Leta 1976 je obnovil re­vi­jo Cerkveni glas­be­nik in jo urejal 26 let. Kot zunanji sodelavec Mu­zi­kološkega inštituta SAZU je izdal Gal­­lusova dela v 20 zvez­kih. Poleg tega je izdal Gallusove predgovore in Gallusov ka­ta­log, kakor tudi monografijo Clare vir. Od leta 1993 je predaval paleo­gra­fijo in organografijo na Od­delku za cerkveno glasbo Aka­de­mi­­je za glas­bo; od leta 1997 pa je bil pred­stoj­nik katedre za zgodovino glasbe na Od­del­ku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Po 40–ih le­tih delovne dobe se je leta 2005 vsem služ­bam odpovedal in šel za župnika v Škocjan pri Turjaku. 

 

 več o tem ...

13. javno predavanje: Aleksnder Žižek - 26. maj 2011

SD18 vljudno vabi na 13. javno predavanje:

dr. Aleksander Žižek:

Življenje cehov v 18. stoletju – pogled od znotraj

Predavanje bo v sredo, 1. junija 2011, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

V času med izdajo notranjeavstrijskega obrtnega reda 1732 in formalno osvoboditvijo obrti v letu 1859/60 se je cehom zgodilo toliko, kolikor se jim ni prej v približno tristo letih, odkar je na Slovenskem trajala njihova doba. V tem času so morala obrtna združenja preiti od predmodernih, stanovskih združenj s prevladujočo versko-moralno noto in izrazito omejevalno vlogo do odzivnih gospodarskih subjektov (združenj), ki so se morala kosati z izzivi nastajajoče polindustrijske produkcije.

Opazno je, da so se številni raziskovalci obrtne (cehovske) preteklosti slovenskih mest ustavili pri normativnih aktih, redkeje so pritegnili gradivo upravnih fondov, medtem ko so se večinoma ognili množici cehovskih knjig. Razlog za to tiči gotovo v nesorazmerno velikem trudu, ki ga je treba vložiti v »predpripravo dela« pri raziskavi tovrstnih virov. Kljub vsemu pa je trud pri delu s takimi viri poplačan, ko odstremo tančico skrivnostnosti, ki je obdajala cehe in njihovo delovanje, ter pogledamo za skrbno vzdrževano fasado cehovske enotnosti, krepostnosti in visokih načel.

Dr. Aleksander Žižek se je po končanem študiju zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1993 zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer ima danes naziv arhivskega svetovalca. Za svoje delo na področju arhivistike je leta 2006 prejel Aškerčevo priznanje Arhivskega društva Slovenije.

Marca 1999 je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Delovanje celjskih cehov v obdobju krepitve centralne deželnoknežje oblasti, v začetku letošnjega leta pa prav tam doktoriral z doktorsko nalogo Celje, Maribor in Ptuj – podobnosti in razlike v obrtniškem življenju med letoma 1732 in 1859.

S svojimi prispevki sodeluje v različnih periodičnih in monografskih publikacijah. Posveča pa se predvsem iskanju Človeka v različnih obdobjih zgodovine ter raziskavi odnosov posameznika do družbenega okolja. Njegovo zanimanje sega od problemov predmoderne družbe (cehi, nastajanje modernega državnega upravnega aparata) do tem iz sodobne zgodovine (vpliv totalitarizmov na posameznika in njegov mikrokozmos).

 več o tem ...

12. javno predavanje – Katja Škrubej - 6. maj 2011

SD18 vljudno vabi na 12. javno predavanje:

doc. dr. Katja Škrubej:

»Popolni« zakoni, odslej obdržani »v stalnem spominu«: prelomi in kontinuitete s kontinentalno pravno tradicijo v 18. stoletju. (Ob 200-letnici Občega državljanskega zakonika)

Predavanje bo v torek, 10. maja 2011, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Obstoj prava ni (bil) odvisen od obstoja centralizirane oblasti (države). Pravo ni (bilo) že od nekdaj sinonim za zakonik (za izčrpno kodifikacijo). Pravna besedila niso od nekdaj uživala avtonomne avtoritete in začetki prava niso povezani z osvojitvijo pisave. Potencialna arbitrarnost sodnikov (»človeka«) ni bila že od nekdaj manj sprejemljiva od arbitrarnosti zapisa (»besedila«) in ji zaradi tega podrejena. Kako je 18. stoletje s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem ozemlju botrovalo temu, da so prevladujoče predstave o pravu danes skoraj diametralno nasprotne?

Doc. dr. Katja Škrubej, univ. dipl. iur, je študirala pravo, zgodovino ter primerjalno in zgodovinsko jezikoslovje. Na ljubljanski Pravni fakulteti je sonosilka predmeta Pravna zgodovina in nosilka izbirnih predmetov Pravo in jezik v evropski tradiciji ter Uvod v staroorientalska prava. Pravno zgodovino kot izbirni predmet poučuje tudi na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtorica knjig »Ritus gentis« Slovanov v Vzhodnih Alpah (Založba ZRC, 2002) in Pravo v zgodovini (Odlomki virov s komentarji) (Založba GV, 2010). S sodelavci s Katedre za pravno zgodovino PF sodeluje s kolegi z Univerze v Poitiersu (Francija), plod česar je monografija La province (Circonscrire et administrer le territoire de la République romaine à nos jours (LGDJ, Paris, 2010), za katero je prispevala samostojno poglavje. V mednarodnem prostoru sodeluje še s kolegi z University of Michigan School of Law (Ann Arbor), kjer se je eno leto izpopolnjevala, z Inštitutom Max-Planck za evropsko pravno zgodovino iz Frankfurta na Majni, v okviru programa Socrates Erasmus pa je bila tudi gostujoča profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Sevilli.

 več o tem ...

11. javno predavanje: Dragica Čeč - 29. marec 2011

 

dr. Dragica Čeč:

Pomen osebne dobrodelnosti v delovanju javnih socialnih ustanov in javnih fondov za revne v 2. polovici 18. stoletja

Predavanje bo v sredo, 23. marca 2011, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Preučevalci zgodovine revščine, tematike, ki je postala popularna s prodorom socialne zgodovine, trdijo, da je bila vzpostavitev socialne države ob koncu 19. stoletja največji politični dosežek v zgodovini človeštva. Ker so se z vzpostavitvijo socialne države do določene meje spremenile prakse dobrodelnosti, predstavlja interpretacija delovanja socialnih ustanov v 18. stoletju svojevrsten izziv. Gre namreč za stoletje, ki so ga zaznamovale številne reforme socialne oskrbe in čas, ko so se vzpostavili prvi centralizirani in birokratizirani fondi za oskrbo revežev. Predavanje bo uvodoma definiralo najpomembnejše faze v razvoju javnega reševanja socialnih vprašanj na Kranjskem v 18. stoletju. Osrednja tema pa bo posvečena metodam in načinom zagotavljanja sredstev za delovanje javnih socialnih ustanov, ki so bile odvisne od stalnih dotacij posameznikov. Zato ne preseneča dejstvo, da je bila posameznikova dobrodelnost spodbujana na različne načine. Posebna pozornost predavanja bo tako namenjena dojemanju družbene odgovornosti posameznika kot donatorja in »prostovoljca« v preučevanem obdobju, kot se ta kaže skozi teoretične in propagandne tekste.

Dr. Dragica Čeč je docentka, zaposlena na Univerzi na Primorskem, Znanstvenem in raziskovalnemu središču v Kopru in na Fakulteti za humanistične študije. Leta je 2009 doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo z naslovom Revni, berači in kriminalci v 18. stoletju na Kranjskem. Ukvarja se z vprašanji revščine in vsakdana revežev v 18. in na začetku 19. stoletja ter s temami, ki so z njimi posredno ali neposredno povezane: z vsakdanom različnih deprivilegiranih družbenih, starostnih in poklicnih skupin v 18. stoletju, razvojem in spremembami kazenskega prava, deli političnih teoretikov in značilnostmi sistema javne oskrbe.

 več o tem ...

10. javno predavanje: Eva Holz - 27. avgust 2010

 

dr. Eva Holz:

Cesarica Marija Terezija, cesar Jožef II. in ceste. Zakonodaja o cestah, obnašanju na njih in cestnih razbojnikih

Predavanje bo v četrtek, 17. junija 2010 ob 12.00 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Ceste so v 18. stoletju tudi v naših krajih postale pomemben povezovalni dejavnik. Najpomembnejša je bila povezava sever – jug od Dunaja do Trsta. Ta cesarska cesta je imela na svojo okolico zelo zanimive in včasih tudi nenavadne učinke. Da bi ceste zavarovala pred, za današnje pojme, čudnim obnašanjem prebivalcev, ki so ob njih živeli, je morala cesarica Marija Terezija sprejeti različne predpise in zakone. Šlo je za norme o tem, kako je treba ceste graditi, kako se morajo ali smejo obnašati njihovi uporabniki, kakšni naj bodo vozovi, kako je treba ob cestah saditi sadna drevesa in sekati gozdove, skozi katere so ceste vodile, kako se morajo obnašati uporabniki cest in njihovi najbližji sosedje, končno tudi za predpise o gostilnah in gostiščih. Glede na to, da so se nekateri predpisi in zakoni zelo pogosto ponavljali, čeprav so bile za prekrške vedno navedene tudi sankcije, lahko domnevamo, da se teorija v praksi ni najbolje obnesla. Vendar pa je večina cestnih predpisov, ki sta jih sprejela Marija Terezija in Jožef II., veljala z nekaterimi popravki do srede 19. stoletja. 

Dr. Eva Holz je zgodovinarka, upokojena sodelavka ZRC SAZU. Težišče njenega znanstvenega dela je sicer gospodarska zgodovina 19. stoletja, vendar se ukvarja tudi z nekaterimi vprašanji iz 18. stoletja. Njene raziskave so posvečene tako problematiki uradništva v obeh stoletjih stoletju kot tudi vprašanju razvoja cestnega omrežja in prometa na Kranjskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Ti dve povsem različni področji sta jo spodbudili, da se je začela ljubiteljsko ukvarjati z meščanstvom 19. stoletja v našem prostoru in z razbojništvom v 18. in 19. stoletju. 

 več o tem ...

9. javno predavanje: Jerneja Fridl - 20. januar 2010

 

mag. Jerneja Fridl:

Odsev tisočletnega razvoja kartografije na zemljevidih 18. stoletja

Predavanje bo v petek, 22. januarja 2010 ob 11.30 v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Zemljevide 18. in 19. stoletja je zaznamoval večtisočletni kartografski razvoj. V tem obdobju je bil zelo velik poudarek na razvoju novih merilnih inštrumentov, ki so omogočili natančnejše izmere dežel, s tem pa tudi vse bolj nazorno upodabljanje površja. Na zemljevidih našega ozemlja se začnejo zrcaliti raznolike geografske, jezikovne in politične značilnosti dežele. Vse več rojakov sledi Valvasorjevemu zgledu in jih lahko s ponosom uvrstimo med kartografe 18. stoletja.

Mag. Jerneja Fridl je vodja Oddelka za tematsko kartografijo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in asistentka na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Koper. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je magistrirala iz kartografije. Je avtorica samostojne publikacije in številnih znanstvenih ter strokovnih razprav in člankov s področja geografskih informacijskih sistemov, digitalne tematske kartografije, historične kartografije ter družbene in fizične geografije. Je tudi avtorica več kot štiristo tematskih zemljevidov in sourednica pomembnejših atlasov.

 več o tem ...

8. javno predavanje: Igor Weigl - 6. november 2009

SD18 vljudno vabi na 8. javno predavanje:

mag. Igor Weigl:

O vinski kuri, opravljivih služabnikih in težavah gospe Brignoli: vsakdan goriškega plemstva sredi 18. stoletja

Predavanje bo v četrtek, 12. novembra 2009, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4, Ljubljana.
Avtorji popotniške literature iz 18. stoletja so bili nad Goriško večinoma navdušeni, saj so jih očarali njeni prebivalci, urejenost glavnega mesta, pokrajina, tukajšnje podnebje in seveda dobro vino, ki so ga v tej najmanjši habsburški dedni deželi točili v izobilju. Laskavo, kot obdobju pristoji, so pisali tudi o odlikah goriškega plemstva ter imenitnih fasadah njihovih palač in vil; vsakdanje življenje za vrati plemiških domovanj je pogledu popotnikov večinoma ostalo skrito. Zgolj daljši odsotnosti enega izmed plemenitih prebivalcev Gorice in nekaj tednov dolgemu bivanju Franca Henrika pl. Raigersfelda na Goriškem se je mogoče zahvaliti, da vemo o vsakdanjih opravilih, praznovanjih, potovanjih in tudi tegobah, navadah ter razvadah goriškega plemstva precej več, kot bi si verjetno celo sami želeli. Prvega je služabnik konec tridesetih let 18. stoletja v pismih redno obveščal o zgodah in nezgodah goriškega plemstva – nastale korespondence se bržkone niti dandanašnji ne bi branili v prav nobeni družabni in niti črni kroniki; drugi pa je s svojim skorajda že pregovorno hitrim in ostrim peresom goriške vtise leta 1746 skrbno beležil v dnevniku.
Mag. Igor Weigl je po zaključenem študiju umetnostne zgodovine prejel več štipendij, ki so mu omogočile intenzivne terenske in arhivske raziskave v javnih in zasebnih ustanovah Slovenije, Avstrije in Italije. Po krajši zaposlitvi na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je leta 2007 zaposlil na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran. V slovenski in tuji literaturi je objavil več prispevkov s področja baročne arhitekture, slikarstva in kamnoseštva, posveča se tudi raziskovanju naročništva in zbirateljstva ter vsakdanjega plemiškega življenja v 17. in 18. stoletju na območju Slovenije in sosednjih pokrajin. 
 več o tem ...

7. javno predavanje - Luka Vidmar - 2. junij 2009

SD 18 vljudno vabi na svoje 7. javno predavanje

 

mag. Luka Vidmar:

TRIJE MODELI RAZVOJA SLOVENŠČINE V ILIRSKIH PROVINCAH

Predavanje bo v četrtek, 4. junija 2009, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4, Ljubljana, 2. nadstropje.

Ustanovitev Ilirskih provinc z glavnim mestom v Ljubljani oktobra leta 1809 je v krogu barona Žige Zoisa – središču slovenskega razsvetljenstva in preroda – pospešila razmislek o prihodnjem razvoju slovenščine, še posebej z ozirom na druge slovanske jezike. Problem se je nepričakovano zaostril leta 1810, ko je guverner Marmont pod vplivom dubrovniškega jezikoslovca Appendinija izrazil namero, da uveljavi t. i. ilirski jezik (dubrovniško oz. štokavsko narečje) kot enotni slovanski knjižni jezik na območju Ilirskih provinc, torej tudi med Slovenci. Zois, Kopitar in Vodnik so v odgovor izoblikovali vsak svoj model razvoja slovenščine. Vsi so odločno zavrnili njeno podreditev štokavski hrvaščini, razšli pa so se v razumevanju prihodnosti: Zois je vztrajal pri samostojnem razvoju slovenščine, Kopitar je predvideval organsko zlitje vseh slovanskih jezikov v enotni knjižni jezik, Vodnik pa predlagal zasnovo umetnega slovensko-hrvaškega jezika. Ne glede na delno različne poglede so v letih 1810–1812 usklajeno dosegli umik francoskega predloga in omilitev Appendinijevih tez o prvenstvu štokavske hrvaščine. 

Mag. Luka Vidmar je asistent na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in na Univerzi v Novi Gorici. Ukvarja se s književnostjo, umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva v slovenskih deželah, in sicer zlasti s Zoisovim krogom, posebej s korespondenco njegovih članov, in z baročno Akademijo operozov, zlasti z njeno knjižno in rokopisno zapuščino v ljubljanski Semeniški knjižnici. Pripravil je elektronsko izdajo Korespondenca Žige Zoisa in souredil elektronsko izdajo obeh verzij romana S poti Izidorja Cankarja. Ureja Leksikon cerkva na Slovenskem.

 več o tem ...

6. javno predavanje - Peter Weiss - 10. april 2009

SD 18 vljudno vabi na svoje 6. javno predavanje

dr. Peter Weiss:

Arclinčan Janez Žiga Valentin Popovič (1705–1774), dunajski jezikoslovec in naravoslovec

Predavanje bo v četrtek, 16. aprila 2009, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.

Janez Žiga Valentin Popovič (v nemškem jezikovnem okolju Johann Siegmund Valentin Popowitsch) je bil rojen v Arclinu pri Vojniku. V Gradcu je obiskoval jezuitsko gimnazijo, vendar pa se ni dal posvetiti. Potoval je po Italiji in južni Avstriji, potem pa je bil – po daljšem zadrževanju v Zgornji Avstriji, na Bavarskem in Saškem – v letih 1753–1766 na dunajski univerzi profesor za nemški jezik in govorništvo. Do smrti je živel večinoma v Perchtoldsdorfu pri Dunaju. S področja jezikoslovja in naravoslovja so tudi njegove knjige: Untersuchungen vom Meere (Raziskave morja, 1750), obsežna slovnica nemškega jezika (1754), avstrijski slovar Vocabula Austriaca et Stiriaca (2004) in pravopisni spisi (2005) so njegova najpomembnejša dela. Jezljivi Slovenec, ki je vedno znova poudarjal in v napisanih delih upošteval svoj materni jezik, je bil med najpomembnejšimi slovničarji nemškega jezika 18. stoletja in utemeljitelj avstrijskih jezikovnih posebnosti v okviru nemščine.

Dr. Peter Weiss sdela v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Ukvarja se z narečnim slovaropisjem, pravopisnimi vprašanji in z dokumentiranjem slovenskega jezikovnega gradiva. Dunajskemu sodelavcu dr. Richardu Reutnerju, uredniku mnogih rokopisnih Popovičevih del, je pomagal pri izdaji Popovičevega rokopisnega osnutka slovenskega slovarja Glossarium Vindicum (2007). 

 več o tem ...

5. javno predavanje - Aleksej Kalc - 15. januar 2009

SD 18 vljudno vabi na svoje 5. javno predavanje

doc. dr. Aleksej Kalc:

Tržaški teritorij v drugi polovici 18. stoletja

Predavanje bo v sredo, 21. januarja 2009 ob 12h v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana.

V 18. stoletju je Trst postal živahen pomorski emporij in korenito spremenil svojo družbeno-gospodarsko strukturo ter urbanistično tkivo. Kaj so te novosti pomenile za neposredno podeželje, kako se je nanje odzivalo obmestno kmečko prebivalstvo in kakšne so bile njihove posledice na demografskem, družbenem in gospodarskem področju?

Doc. dr. Aleksej Kalc, zgodovinar iz Trsta, sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, se ukvarja s socialno zgodovino s posebnim poudarkom na migracijskih in historično-demografskih temah.


 

 več o tem ...

4. javno predavanje
Franc Kuzmič:
Tolerančni patent Jožefa II. in njegov pomen ... - 25. november 2008

SD18 vljudno vabi na svoje 4. javno predavanje 

mag. Franc Kuzmič:

TOLERANČNI PATENT JOŽEFA II. IN NJEGOV POMEN ZA PREKMURSKI PROTESTANTIZEM

Predavanje bo v sredo, 26. novembra 2008 ob 13.30 v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II., Ljubljana.
Po skoraj polstoletnem življenju v popolni ilegali so prekmurski protestanti leta 1781 s tolerančnim patentom Jožefa II. spet doživeli delno svobodo. Patent so v Prekmurju začeli uresničevati šele leta 1783. Na svojem ozemlju so prekmurski protestanti dobili vsaj tri cerkvene občine, ponovno organizirali versko življenje ter nadaljevali s publicistično dejavnostjo. Beseda, pisana in govorjena v domačem jeziku, je na tem prostoru poleg drugih dejavnikov pripomogla k ohranitvi in utrditvi slovenstva pred madžarizacijo.
Mag. Franc Kuzmič, muzejski svetovalec, kustos v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, končal študij teologije (Zagreb, Osijek) in magistriral iz cerkvene zgodovine. Je avtor več samostojnih publikacij, številnih razprav in člankov s področja domoznanstva, humanistike in cerkvene zgodovine ter urednik ali sourednik več zbornikov.

 več o tem ...

3. javno predavanje
Matjaž Barbo
František J. B. Dusík in začetki slovenskega simfonizma - 30. maj 2008

SD18 vas vljudno vabi na javno predavanje

dr. Matjaž Barbo:

FRANTIŠEK JOSEF BENEDIKT DUSÍK IN ZAČETKI SLOVENSKEGA SIMFONIZMA 

Predavanje bo v sredo, 15. oktobra 2008, ob 18. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Pred kratkim je v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae ZRC SAZU izšla Sinfonia grande in G češkega skladatelja Františka Josefa Benedikta Dusíka. Predavanje bo namenjeno razgrinjanju vprašanj, povezanih z omenjenim skladateljem in njegovim zlasti simfoničnim opusom. Poleg tega bo skladatelja skušalo umestiti v slovenski prostor na prehodu iz 18. v 19. stoletje in opredeliti njegov pomen za razvoj slovenskega simfonizma. Dusíkov opus je danes le fragmentarno ohranjen in precej nepregleden – deloma zaradi svoje razpršenosti po različnih evropskih arhivih, deloma pa zaradi zmešnjave z zapisom njegovega imena in neprestanih zamenjav zlasti s starejšim bolj znanim bratom Janom Ladislavom in nekaterimi drugimi avtorji. Nekaj Dusíkovih del imamo tudi v slovenskih arhivih, kar dokazuje plodna leta, ki jih je skladatelj preživel v Ljubljani. Med njimi so nedvomno posebej pomembne simfonije, ki jih je Dusík zapustil ljubljanski Filharmonični družbi. Te so prve prave priče žive simfonične ustvarjalnosti v Ljubljani ob izteku 18. stoletja. (PREDAVANJE BODO OBOGATILI ZVOČNI PRIMERI)

Dr. Matjaž Barbo je izredni profesor za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej ustanovi je leta 1997 obranil disertacijo z naslovom Pro musica viva – Prispevek k slovenski moderni po drugi svetovni vojni. Raziskovalno se ukvarja zlasti z glasbeno-estetskimi vprašanji ter s preučevanjem novejše slovenske glasbe. V zadnjem času se vse bolj usmerja tudi v starejša obdobja. Je avtor več znanstvenih razprav in monografij. Kot predavatelj je gostoval na univerzah v Leipzigu, Brnu in Gradcu. Je član uredniškega odbora revije De musica disserenda ter od leta 1998 glavni urednik revije Muzikološki zbornik. Od leta 2004 je predsednik Slovenskega muzikološkega društva.

Soorganizator predavanja je Historični seminar ZRC SAZU.

 več o tem ...

2. javno predavanje - Janko Kos: Valentin Vodnik v luči sodobne literarne vede - 10. april 2008

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje, s katerim želi počastiti 250. obletnico rojstva slovenskega pesnika, pisatelja in jezikoslovca Valentina Vodnika (1758–1819).

akad. Janko Kos: 

Valentin Vodnik v luči sodobne literarne vede

Akad. prof. dr. Janko Kos, urednik Zbranega dela Valentina Vodnika, avtor Vodnikove biografije in številnih člankov o njegovi poeziji, bo v predavanju z naslovom Valentin Vodnik v luči sodobne literarne vede obravnaval nekatera še danes odprta vprašanja glede njegovega življenja, dela in vpliva ter tudi z njimi tesno povezane probleme nekdanjih in sedanjih interpretacij Vodnikove osebnosti in opusa.

Predavanje bo v četrtek, 10. aprila 2008, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. 

 več o tem ...

1. javno predavanje - Matija Ogrin: Odprta vprašanja Škofjeloškega pasijona - 30. januar 2008

SD18 vas vljudno vabi na svoje prvo javno predavanje

dr. Matija Ogrin:

Odprta vprašanja Škofjeloškega pasijona

Besedilo škofjeloške pasijonske procesije je kot najzgodnejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku postavljeno v slovenski literarni zgodovini 18. stoletja na dodobra utrjeno in osvetljeno mesto. Tako se je zdelo tudi predavatelju, dokler ni začel pripravljati znanstvenokritične izdaje tega besedila. Ta priprava je odprla nekatera nova gledišča in vprašanja, tudi probleme, ki jih zaenkrat ni mogoče pojasniti. Čeprav bo ponudilo nekatere nove osvetlitve, Ogrinovo kratko predavanje že z naslovom opozarja, da bo v njem več vprašanj kakor odgovorov.

Matija Ogrin deluje kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. V zadnjem času se v večji meri posveča ekdotičnemu delu v projektu Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (e-ZISS).

Predavanje bo v sredo, 30. januarja, ob 13.00 v Mali dvorani ZRC SAZU v Ljubljani (Novi trg 4, II. nadstropje).

 več o tem ...