SD18 vljudno vabi na strokovno ekskurzijo v Trst, ki jo vodi

prof. Tomaž Simčič:

18. stoletje v Trstu

Vodstvo se bo začelo v soboto, 3. septembra 2022, ob 9.30
pred Avtobusno postajo (v bližini garažne hiše Silos), Piazza della Libertà 9, Trst.

Sprehod po Trstu s poudarkom na 18. stoletju bo trajal dobri dve uri. Vključeval bo ogled Terezijanske četrti in glavnega trga z okolico, kratek skok do Jožefinske četrti skozi »staro mesto« in vzpon na grič sv. Justa mimo cerkve sv. Marije Velike. Med drugim si bomo ogledali Canal grande (1754‒1756), Ponte rosso – Rusi most in palačo Carciotti (1798‒1805). Mimo kavarne Tommaseo (1824) in gledališča Verdi (1798–1801) se bomo napotili na Piazza Unità d’Italia ‒ Trg zedinjenja Italije, do leta 1918 Piazza grande – Veliki trg, kjer se bomo spomnili Winckelmannove smrti. Ogledali si bomo tri vodnjake G. B. Mazzolenija: Quattro continenti (1751), Giovannin del Ponterosso (1753) in Nettuno (1755). V bližini Velikega trga bomo šli mimo palače Marenzi (1650), kjer se bomo spomnili slovenskih plemiških pisem, palače Zois (1735‒1737), v kateri se je rodil Žiga Zois, in palače Brigido (1732–1737), kjer se je ustavil Napoleon Bonaparte. V starem mestu bomo videli Škofijsko palačo (1797) in »starega« Sv. Antona (nekdanjo cerkev sv. Frančiška), ki so ga obnovili leta 1766. Mimo nekdanje jezuitske cerkve sv. Marije Velike in t. i. »jezuitskih« zaporov se bomo povzpeli do palače Bonomo in stolnice sv. Justa.

Prof. Tomaž Simčič je poučeval slovenščino, latinščino in zgodovino na slovenskih srednjih šolah v Trstu, nekaj let je bil ravnatelj tamkajšnje slovenske gimnazije, potem pa do upokojitve v službi na Deželnem šolskem uradu kot predstojnik Urada za slovenske šole. Objavil je več zgodovinskih raziskav, zlasti o katoliškem gibanju v 19. in 20. stoletju in izdal temeljno monografijo o Andreju Gosarju.

Izid znanstvene monografije Križanke
(ur. Luka Vidmar)

V četrtek, 7. marca 2019, ob 10. uri je bila v Mestnem muzeju Ljubljana predstavljena monografija Križanke, ki so jo izdali Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja in Mestni muzej Ljubljana.

Monografija je prva vsestranska obravnava zgodovine prostora današnjih Križank od antike do danes, posebej še zgodovine komende Nemškega viteškega reda, ki je tu delovala sedem stoletij. Prispevke s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije so napisali I. Babnik, G. Cerkovnik, M. Kemperl, M. Klemenčič, M. Kokole, M. Malešič, A. Maver, K. Meke, M. Miklavčič Pintarič, J. Mlinar, M. Ogrin, M. Oter Gorenčič, A. Pokrajac Iskra, N. Polajnar Frelih, M. Šašel Kos, L. Vidmar, J. Weiss, B. Zabel, I. Žmuc, L. Žnidaršič Golec in B. Županek.

SD 18 vljudno vabi na strokovno ekskurzijo in vodstvo

dr. Dejan Zadravec:
Po sledeh Cesarsko-kraljevega vojaškega invalidskega doma na Ptuju

Vodstvo se bo začelo v soboto, 8. septembra 2018, ob 10. uri na Zadružnem trgu (desni breg Drave pred mostom za pešce).

Komorno mesto Ptuj je bilo sredi 18. stoletja že daljše obdobje v resni gospodarski krizi. Nekoč pomembno trgovsko središče so ukinitev trgovine z živino z Ogrske v Benetke, številne elementarne nesreče v 17. in prvi polovici 18. stoletja, nesposobnost in korupcija mestnega vodstva ter krčevito oklepanje srednjeveške avtonomije in s tem onemogočanje razvoja kapitalističnih gospodarskih oblik dodobra opustošili in zreducirali na raven nepomembnega provincialnega mesteca. Ko je vladarica Marija Terezija prispela v mesto julija 1750 na ogled vojaških vaj na bližnjem Ptujskem polju, jo je zatečeno gospodarsko stanje prepričalo, da mu bo skušala pomagati, med drugim z naselitvijo vojaških upokojencev in invalidov. In res, že konec naslednjega leta so v Vojaški invalidski dom začeli prihajati prvi stanovalci. Njihovo število se je v povprečju gibalo med 500 in 600. Z njihovim prihodom je bila leta 1752 ustanovljena tudi invalidska uprava, ki je prevzela vrhovno oblast nad mestom; med drugim je postavljala mestnega sodnika in člane magistrata. Tovrstnih institucij je bilo v Monarhiji vsega pet; poleg ptujske še tiste na Dunaju, v Pragi, Padovi in Trnovem.

Vodstvo se bo pričelo na mestu, kjer je 1. oktobra 1752 cesarsko-kraljevi tajni svetnik in predsednik vojaške invalidske uprave Janez Karel grof Choteckh s spremstvom prijahal v mesto in se v vojaški paradi odpravil do Minoritskega trga, kjer mu je mestno vodstvo z izročitvijo mestnih ključev simbolično predalo oblast. Naslednji postanek bo ob nekdanji Sauerjevi svobodni hiši (Miklošičeva ulica 6) in nekdanji lokaciji t.i. Male kasarne (danes tržnica), kjer je večina vojaških invalidov in upokojencev živela. Sledil bo krajši pohod po starem mestnem jedru do hiše na Prešernovi ulici 18 in nato še nekaj deset metrov oddaljenega nekdanjega dominikanskega samostana, kjer je bil v zadnji četrtini 18. stoletja vojaški invalidski špital (obenem tudi ogled prenovljenega samostana in najdenih novosti). Sledil bo ogled najzanimivejšega arhivskega gradiva Vojaškega invalidskega doma v Zgodovinskem arhivu na Ptuju (obenem še ogled prostorov najbolje opremljenega slovenskega arhiva in pitje t.i. Kipertzove kave, ki se v mestu toči že od leta 1786 dalje). Po »strokovnem« odmoru in ogledu gradiva sledi sprehod mimo ptujskega gradu (možen ogled zbirke glasbil iz 18. stoletja) do povsem novega Parka spominov (odprt 31. julija letos) oziroma nekdanjega starega ptujskega mestnega pokopališča, kjer pa so najprej, od leta 1754 dalje, svoje poslednje počivališče dobili ravno odsluženi vojaki in invalidi.

Vabljeni!

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na javno avtorsko vodstvo po kulturno- in umetnostnozgodovinski razstavi Narodnega muzeja Slovenije

PISALNO POHIŠTVO NA SLOVENSKEM. ZGODBE O LEPOTI, MOČI IN VREDNOTAH OD ŠESTNAJSTEGA STOLETJA DO DANES

V šestdesetih izjemnih kosih najdragocenejšega in najznačilnejšega pisalnega pohištva iz poltisočletnega obdobja se zrcali naša evropska zgodovina. Posebno pozornost bomo posvetili dolgemu 18. stoletju in baročnim pisalnikom, ki so jih uporabljali na slovenskih gradovih. Med sprehodom nas bo spremljala glasba, ki so jo poslušali njihovi nekdanji lastniki. Poleg zanimivih podrobnosti o uporabljenih materialih, tehnikah izdelave in njihovih umetnostnih slogih bomo razbirali tudi bogastvo pomenov, ki je zajeto v njihovo furnirano, rezljano in grafično okrasje.

Dr. Maja Lozar Štamcar je muzejska svetnica in višja znanstvena raziskovalka, ki v Narodnem muzeju Slovenije dobri dve desetletji med drugim skrbi za največjo slovensko zbirko historičnega pohištva. Sprva se je posvečala predvsem preučevanju baročnega pohištva, npr. z disertacijo o baročnih slovenskih zakristijskih omarah. Med drugim danes nadaljuje z ikonografskim študijem okrasa lacca povera in z raziskavami interierjev 18. stoletja v mestih in na gradovih nas Slovenskem.

Vabljeni!

SD18 vas vljudno vabi na voden ogled razstave

IMAGO MUSICAE
GLASBA NA BAROČNIH POSLIKAVAH BREŽIŠKEGA GRADU

Ignac Marija I. grof Attems (Ljubljana 1652 – Gradec 1732) si je leta 1694 v posest pridobil renesančni grad Brežice in ga spremenil v udobno plemiško rezidenco.

V prvih dveh desetletjih 18. stoletja je naročil poslikavo slavnostne dvorane, stopnišča in grajske kapele, ki so jo zanj izvedli vodilni štajerski baročni freskanti Frančišek Karel Remb, Johann Caspar Waginger in Franz Ignaz Flurer. V mogočni dvorani sta bila Attems in njegova prva žena Marija Regina, rojena Wurmbrand, upodobljena kot darežljiva podpornika lepih umetnosti, med njimi glasbe. Številna glasbila pa niso prikazana le v Alegoriji glasbe na stropu velike slavnostne dvorane, temveč tudi v grlu zrcalnega oboka s štirimi elementi − v Alegoriji zemlje. Tam je med drugimi prizori naslikan Rinaldo v začaranem gozdu, za katerega je bil literarni vir odlomek iz 18. speva renesančne pesnitve Torquata Tassa Osvobojeni Jeruzalem. Glasba obiskovalca brežiškega gradu pozdravi tudi s stropa stopnišča, kjer je naslikan Sluh kot eden petih čutov. Razstavo, ki govori o upodobitvah glasbe in glasbil v Brežiškem gradu, so vsebinsko zasnovali muzikologinja dr. Metoda Kokole ter umetnostna zgodovinarja dr. Stanko Kokole in dr. Barbara Murovec. Na razstavi se naslikana brežiška glasbila tudi oglasijo.

Razstavo si bomo ogledali skupaj z avtorji dr. Metodo Kokole, dr. Barbaro Murovec in dr. Stankom Kokoletom v soboto, 10. septembra 2016, ob 10. uri v Posavskem muzeju Brežice v Brežiškem gradu.

VABLJENI!

Ekskurzija v Gornji Grad in Radmirje

Uspešno smo izpeljali ekskurzijo v Gornji Grad in Radmirje, ki je bila načrtovana kot sklep lanskega simpozija Leto 1713 in njegovi odmevi v slovenskem prostoru, vendar je bila prestavljena zaradi slabega vremena.

Potekala je v soboto, 5. aprila 2014. Zbrali smo se ob 10. uri pred cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Najprej smo si ogledali tamkajšnjo cerkev, nato pa obiskali še romarsko cerkev sv. Frančiška Ksaverja z muzejem v Radmirju. Ogled sta vodila dr. Metoda Kemperl in dr. Luka Vidmar. Povzetka njunega vodstva si lahko preberete v Biltenu SD 18, št. 5, 2013 na straneh 32–34, ki je v celoti dostopen na naših straneh.

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja je s 1. 9. 2013 postalo pridruženi partner (»associated partner«) evropskega projekta Music Migrations in the Early Modern Age: the Meeting of the European East, West and South (=MusMig) v okviru programa HERA (Humanities in the European Research Area). Projekt bo potekal 3 leta. Več o HERA programu in novih projektih na: http://www.heranet.info/ in http://www.heranet.info/hera-jrp-cultural-encounters-programme-launch.

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi v Arhiv Republike Slovenije na predstavitev

Blanka Avguštin Florjanovič in Darja Harauer:

Konserviranje–restavriranje knjižnih vezav 18. stoletja in njihova uporaba

Predstavitev bo v torek, 6. marca 2012 ob 12. uri v prostorih Centra za konserviranje in restavriranje pri Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana.

Konservatorsko-restavratorska stroka, katere temeljno poslanstvo je ohranjanje kulturne dediščine na najrazličnejših področjih, je v vseh pogledih zapletena in interdisciplinarna panoga. Konserviranje–restavriranje knjižnih vezav je mlajša konservatorska disciplina in se ukvarja z ohranjanjem številčno in vsebinsko izredno bogatega področja naše kulturne dediščine. Na prvi pogled se zdi, da so knjige manj izpostavljene uničenju kot druga dediščina, pa vendarle so pogosto uporabljene, transportirane in razkazovane in že zato podvržene mnogim poškodbam. V 18. stoletju, ki mu bo namenjena kratka predstavitev, poznamo tako kot dotlej različne tipe še vedno kvalitetnih knjižnih vezav. Prav to obdobje je mejno, saj mu sledi upad kvalitetnih materialov in tehnik vezav.

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na

Ogled študijskih zbirk Narodnega muzeja Slovenije

dr. Maja Lozar Štamcar bo ogled vodila v četrtek, 7. oktobra 2010, ob 11. uri.

Obiskovalci se zberejo v avli nove stavbe Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi ulici v Ljubljani (vhod z dvorišča).

Življenje v dolgem 18. stoletju lahko rekonstruiramo ne samo iz pisnih, slikovnih in ustnih virov, ampak tudi iz materialnih. Poleg arhitekturnih lupin, hiš, so to prav njihovi nekdanji inventarji – množica vsakdanjih in manjvsakdanjih predmetov. Na stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi ulici v Ljubljani je v okviru zbirk sedežnega in shrambnega pohištva ter ur in svetil, pivskega posodja in drugih muzealij iz stekla, keramike in porcelana, devocionalij, orožja in drugih predmetov iz kovine, sakralnega tekstila, igrač, slik in glasbenih inštrumentov na ogled tudi več sto muzealij iz 18. stoletja. Po sreči ohranjeni predmeti nam, če jim znamo prisluhniti, slikajo okolje, v katerem so se naši predhodniki gibali, so tekla njihova življenja. Pripovedujejo o njihovem duhovnem, čustvenem in razumskem dometu, o njihovih navadah, okusu, finančni moči, razgledanosti, navezanosti na tradicijo. Mnoge muzealije na razstavi izhajajo iz slovenskih gradov in mest, včasih poznamo tudi njihove nekdanje lastnike oziroma izdelovalce. Spoznavati je mogoče uporabo materialov in tehnike obdelave, predvsem pa se odpre pred nami prava pahljača baročnih okrasnih oblik, ki so se pozneje spremenile v rokokojske in klasicistične.

SD18 vas vljudno vabi na vodeni ogled Semeniške knjižnice, ki bo v pon., 26. 5. 2008, ob 13.15. Ogled bo vodil mag. Luka Vidmar. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče pri ljubljanski stolnici.

Semeniška knjižnica in Akademija operozov

Semeniška knjižnica v Ljubljani je prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem. Kot Javno knjižnico jo je na pobudo Akademije operozov leta 1701 ustanovil ljubljanski knezoškof. Najprej si bomo ogledali prostore nad severno zakristijo ljubljanske stolnice, kjer so hranili knjige v prvih dveh desetletjih po ustanovitvi, nato pa obiskali še baročno dvorano v Bogoslovnem semenišču, ki je postala osrednji prostor te biblioteke leta 1725 in to ostala vse do danes. Imeli bomo priložnost videti nekatere umetnostno zanimive, zlasti italijanske knjige (pogosto s pripisi prvih lastnikov), ki so jih operozi in drugi kranjski izobraženci podarili tej ustanovi.