Znanstveni posvet

Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja
Ob 180-letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija

Posvet bo v ponedeljek, 25. novembra 2024, od 9. do 15. ure v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).

Posvet soorganizirajo Študijski center za narodno spravo, Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino, Slovenska matica, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije (Nova univerza) in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.

Ob 180-letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija bodo na znanstvenem simpoziju referenti spregovorili o »prehodu od slovenske dežele do Slovenije«. Prispevki se bodo posvečali poti, ki smo jo prehodili do uveljavitve imena Slovenija. Razmišljali bodo o pojmu Slovenija od srednjega veka preko zgodnjega novega veka do razsvetljenstva, ko se je rodila slovenska narodna zavest, ki je dokončno izoblikovala v obdobju romantike, dozorela, nazadnje pa se udejanjila na poti Slovenije do državnosti.
Spored:

9.00–9.10
Pozdravna nagovora
Ignacija Fridl Jarc (tajnica-urednica Slovenske matice)
Matic Batič (namestnik direktorja Študijskega centra za narodno spravo)

Slovenija – poti do imena (moderator Renato Podbersič)
9.10–9.30
Janez Höfler: Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku
9.30–9.50
Tomaž Lazar: Pogledi od zunaj: slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov
9.50–10.10
Vanja Kočevar: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele: integralni označevalci za slovenski etnični prostor v zgodnjem novem veku
10.10–10.30
Boris Golec: Dihotomija slovensko – kranjsko: vzroki, razsežnosti in posledice

Slovenija – zorenje ideje (moderatorka Pavlina Bobič)
11.00–11.20
Renato Podbersič: Prva pesem o Slovencih in skupna slovenska zavest razsvetljenske dobe
11.20–11.40
Igor Grdina: Od slovenske dežele do Slovenije
11.40–12.00
Anže Hobič: Slovenska dežela in Peter Kozler
12.00–12.20
Aleš Maver: Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve
12.45–13.00

Slovenija – poti državnosti (moderator Matic Batič)
13.00–13.20
Andrej Rahten: Boj za Slovenijo na pariški mirovni konferenci: razmišljanja ob robu državotvornih dilem primorskega begunca
13.20–13.40
Jurij Perovšek: Slovenija – od dežele do države
13.40–14.00
Igor Kavčič: Ustavnopravni položaj Slovenije od 1918 do danes
14.00–14.20
Helena Jaklitsch: Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu
14.20–15.00
Razprava

 več o tem ...

Simpozij

Baron Žiga Zois
Nova spoznanja ob dvestoletnici smrti

ZRC SAZU (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Muzikološki inštitut, Zgodovinski inštitut Milka Kosa)
Slovenska matica
Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja

Atrij ZRC
Ljubljana, Novi trg 2
20.–22. november 2019

Sreda, 20. november

    20.00‒21.30
Koncert Francesco Pollini in glasba pri Zoisovih v Ljubljani, cikel Harmonia concertans (Aco Aleksander Bišćević ‒ tenor, Wolfgang Brunner ‒ zgodovinski klavir)

Četrtek, 21. november

9.00−9.20
Marko Juvan, Aleš Gabrič, Marko Kambič: pozdravni nagovori
9.20–11.00
Janko Kos: Žiga Zois kot osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva
Marijan Dović: Žiga Zois kot pesniški mentor in izvirni slovenski pesnik
Irena Orel: Zoisov prispevek k razvoju slovenskega jezika in jezikoslovja
11.00–11.30 Odmor

11.30–13.00
Matija Ogrin: Zoisova zbirka slovanskih prevodov eshatološke sekvence Dies irae
Patrizia Farinelli: Med knjigami v italijanščini barona Zoisa tudi ljubezenska in polemična dela
Gregor Pobežin: Zoisova klasična knjižnica in recepcija antike v njegovem času
13.00–14.30 Odmor

14.30–16.00
Sonja Svoljšak, Urša Kocjan: Rekonstrukcija knjižnice Žige Zoisa v COBISS+ (Katalog NUK): viri, metodologija, izzivi in perspektive
Igor Grdina: Zoisov literarni problem
Irena Lačen Benedičič, Marko Mugerli: Zoisi – lastniki fužin

Petek, 22. november

9.00–11.00
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani – zgodovina gradnje
Ines Babnik: Umnost in umetnost Zoisovih vrtov
Metoda Kokole: Glasba pri Zoisovih v Ljubljani
Marko Motnik: Glasbeni salon družine Jožefa Zoisa na Dunaju
11.00–11.30 Odmor

11.30–13.00
Janez Šumrada: Zois in Vodnik v Napoleonovi Iliriji
Luka Vidmar: Metternich, Wrbna in Lažanský pri Zoisu maja 1816
Stane Granda: Zoisi kot pripadniki poslovnega plemstva
13.00–14.30 Odmor

14.30–15.30
Mihael Brenčič: Žiga Zois in razvoj razsvetljenske geologije
Miha Jeršek: Sigismondo (Žiga) Zois – prvi zbiratelj plemenitih kamnov na Slovenskem
    15.30‒16.30
Ogled razstave Knjižnica barona Žige Zoisa: središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, NUK (vodita avtorja Sonja Svoljšak in Luka Vidmar)

 

 več o tem ...

 

Simpozij o cesarici Mariji Tereziji

V letu 2017 je minilo 300 let od rojstva ene najpomembnejših evropskih vladaric, Marije Terezije (13. 5. 1717 – 29. 11. 1780), ki je imela kot deželna kneginja slovenskih dežel velik vpliv na slovensko zgodovino. 

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja je skupaj z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU pripravilo ob tem jubileju mednarodni simpozij z naslovom »Marija Terezija – razsvetljena reformatorka in babica srednje Evrope«. 

Simpozij je potekal v Atriju ZRC SAZU, začel se je v sredo, 7. junija 2017 s koncertom Glasba za Marijo Terezijo ansambla Musica cubicularis. Nadaljeval se je z referati v četrtek, 8. junija in v petek, 9. junija 2017. Povzetki predavanj so javnosti na voljo v simpozijski knjižici. 

 

Vsebina simpozija: 

 

Četrtek, 8. 6. 2017

9:00–10:45

James Shedel: Mati vseh in vsega: Marija Terezija in ustvarjanje hibridne monarhije

Ernst Bruckmüller: Marija Terezija – uvod v biografsko raziskavo

Janos Kalmar: Politika kraljice Marije Terezije v madžarskem zgodovinopisju

Odmor za kavo

11:00–12:30

Petr Maťa: Mačeha dežele ali vendarle rešiteljica češke države? Podoba Marije Terezije in njenega časa v češkem zgodovinopisju

Hrvoje Petrić: Marija Terezija v hrvaškem zgodovinopisju

Peter Vodopivec: Marija Terezija, terezijanske reforme in slovensko zgodovinopisje

Odmor za kosilo

14:00–15:30

Miha Preinfalk: Marija Terezija pod genealoškim drobnogledom

Vanja Kočevar: Kronanji in dedni poklonitvi: slovesne umestitve Marije Terezije kot vladarice

Philipp Steiner: Terezijansko-jožefinsko reformno obdobje kot zaključek razvoja deželnih stanov? Renesansa in nadaljnji razvoj stanovskih ustav v Notranji Avstriji med letoma 1789 in 1792 na primeru Kranjske

Boris Golec: Terezijanske reforme – gibalo sprememb občutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru

Odmor za kavo

15:45–17:15

Matjaž Ambrožič: Posledice terezijanskih reform in ukrepov v Cerkvi na Slovenskem

Liliana Ferrari: Rešitev starodavnih »ostrih razlik«: ukinitev oglejskega patriarhata

Lilijana Žnidaršič Golec: Politika Marije Terezije do »akatoličanov« na območju notranjeavstrijskih dežel. Korak nazaj?

 

 

Petek, 9. 6. 2017

 

9:00–10:30

Ana Lavrič: Marija Terezija kot Mati Božja

Damjan Prelovšek: Umetnost v času uradništva

Marko Motnik: Marija Terezija in glasba

Odmor za kavo

10:45–12:15

Luka Vidmar: Knjižna cenzura pod Marijo Terezijo

Vinko Rajšp: Slovenščina na poti do priznanja kot uradni jezik od Marije Terezije dalje

Stane Okoliš: Vpliv terezijanskih šolskih reform na razvoj šolstva na Slovenskem

Odmor za kosilo

14:00–15:30

Dragica Čeč: Reforme na področju reševanja socialnih vprašanj v času vladanja Marije Terezije

Katarina Keber: Zdravstvene reforme Marije Terezije in Gerharda van Swietna

Vladimir Simič: Ali bi morda lahko rekli "Cherchez la femme"?

Odmor za kavo

15:45–17:15

Marija Wakounig: Marija Terezija – statističarka Evrope?

Andrej Studen: Oštevilčenje hiš ob vojaški konskripciji 1770/71 kot tehnologija dodeljevanja naslovov in sredstvo socialnega discipliniranja

Rok Stergar: Uvedba vojaške obveznosti in druge terezijanske vojaške reforme 

 več o tem ...

Program simpozija

Ljubljanske Križanke
Ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja
(s podporo Festivala Ljubljana, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Ministrstva za kulturo in ZRC SAZU)

Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana,
Trg francoske revolucije 1 (vhod Festivala Ljubljana), 5.–6. november 2015

 

Četrtek, 5. november 2015

9.00−9.30

Oto Luthar, Luka Vidmar: Pozdravni nagovor

9.30–11.00

Marjeta Šašel Kos: Rimski napisi z območja Križank

Janez Weiss: Še neznani darovnici Majnharda III. Goriškega, izdani križnikom leta 1251

Mija Oter Gorenčič: Srednjeveška cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani

11.00–11.30 Odmor


11.30–13.00

Janez Mlinar: Ljubljanska komenda Nemškega viteškega reda do krize 16. stoletja

Luka Vidmar: Za Boga in cesarja: ljubljanski komturji v zgodnjem novem veku

Ines Unetič: Oblikovane zelene površine križniških komend na Slovenskem

13.00–14.30 Odmor


14.30–16.00

Metoda Kemperl: Slika kot izraz lojalnosti cesarski hiši – Marija Pomagaj iz ljubljanske križniške cerkve

Helena Seražin: Baročna cerkev v Križankah v kontekstu sočasne beneške arhitekture

Katra Meke, Matej Klemenčič: Tri dunajske slike za križevniško cerkev v Ljubljani (Martino Altomonte, Anton Schoonjans in Johann Michael Rottmayr)


Petek, 6. november 2015


9.00–11.00

Metoda Kokole: Komturjeva potrpežljivost in oratorij v križevniški cerkvi 1716

Matija Ogrin: Pater Teophil Schinl, pridigar v ljubljanskih Križankah, in pridiga na praznik sv. Jurija

Metoda Kemperl: Portretna zbirka križniške redovne hiše v 19. stoletju

Lilijana Žnidaršič Golec: Urbar Kajetana grofa Wildensteina iz leta 1738

11.00–11.30 Odmor


11.30–13.00

Gašper Cerkovnik: Slika Hansa Canona za veliki oltar ljubljanske križniške cerkve

Aleš Maver: Od nadvojvodovega plašča do pozebe: križniški red na Slovenskem v 20. stoletju

Magda Miklavčič Pintarič: Popis in cenitev premoženja ljubljanske komende ob nacionalizaciji

13.00–14.30 Odmor


14.30–16.00

Martina Malešič: Povojna obnova ljubljanskih Križank

Blaž Zabel: Nekateri Plečnikovi napisi v Križankah: funkcija literarnih zapisov na arhitekturi

Irena Žmuc, Bernarda Županek, Ana Pokrajac Iskra: Križanke in Mestni muzej Ljubljana 

 več o tem ...

 

Znanstveno srečanje

„Leto 1713 in njegovi odmevi v slovenskem prostoru“

Začetek 18. stoletja velja v evropski zgodovini za eno izmed najbolj burnih obdobij. Problem španskega nasledstva in grozeče izumrtje habsburške dinastije sta privedla do španske nasledstvene vojne in sprejema pragmatične sankcije, ki je imela velik vpliv na dogajanje v celotnem 18. stoletju. Burno dogajanje se je dotaknilo tudi slovenskega prostora. Največji odmev je imel gotovo tolminski kmečki upor, živahno pa je bilo tudi na kulturnem in gospodarskem področju. Ravno leto 1713, od katerega letos mineva natanko 300 let, se je v marsičem pokazalo kot prelomno. Zato se je Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja odločilo, da priredi znanstveni posvet, na katerem bodo strokovnjaki z raznih področij povzeli nekaj tovrstnega dogajanja izpred 300 let in ga predstavili v luči najnovejših znanstvenih dognanj.

Za Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja znanstveno srečanje pripravlja Miha Preinfalk v sodelovanju z organizacijskim odborom, ki ga sestavljajo še Boris Golec, Matija Ogrin in Metoda Kokole.

Srečanje bo potekalo v petek, 22. novembra 2013 med 9. in 15. uro v Ljubljani in se nadaljevalo v soboto 23. novembra 2013 s strokovno ekskurzijo v Gornji Grad in Radmirje. Ekskurzija je žal odpovedana in preložena zaradi slabega vremena.

 

DELOVNI PROGRAM SREČANJA:

petek 22. november 2013, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, pritličje 

• 9.00
  • Uvodni nagovor
  • Andrej Hozjan: Splošne razmere v letu 1713 (uvodno predavanje)
  • Katja Škrubej: Avstrijska sanctio pragmatica in francoska lex salica: prestiž poznoantične pravne forme za novoveško vsebino (o dinastičnem nasledstvenem redu z ženskami in brez njih)
  • Eva Holz: Cestni patent za Kranjsko 1713
  • Diskusija
     
• 11.00–11.30 ODMOR
   
• 11.30
  • Kozma Ahačič: Hipolit Novomeški in leto 1713: med nenatisnjenim slovarjem (1711) in prirejanjem Bohoričeve slovnice (1715)
  • Matija Ogrin: »Ob štirih po pridigi v vikariatu.« Pridiga kot duhovni kontekst Škofjeloškega pasijona
  • Vesna Kamin Kajfež: Vloga koprskega škofa Paola Naldinija (1632–1713) v cerkvenem in kulturnem življenju Kopra v začetku 18. stoletja
  • Diskusija
• 13.00–13.30
  
  
• 13.30
  
  • Jasna Kogoj: Schellenburgove zasluge za izobraževanje ženske mladine
    
  • Dragica Čeč: Kazenska teorija in praksa okoli leta 1713: med zmagoslavjem pravičnosti in utilitarističnimi principi
    
  • Branko Marušič: Tolminski kmečki punt leta 1713 v spominu in zgodovinopisju Diskusija 

KONTAKTNI NASLOV: SD18, pp 306, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, e-naslov: sd18@zrc-sazu.si

ali Miha Preinfalk, Zgodovinski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 4706 204, e-naslov:

mpreinfalk@zrc-sazu.si
UDELEŽBA NA SREČANJU IN EKSKURZIJA STA BREZPLAČNI. VLJUDNO VABLJENI!

 

 več o tem ...

 

Program interdisciplinarnega simpozija
»Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem«

Programm des interdisziplinären Symposiums
»Unbekanntes und Vergessenes aus dem 18. Jahrhundert in den slowenischen Landen«

Program interdisciplinarnog simpozija
»Nepoznato i zaboravljeno iz 18. stoljeća na slovenskom prostoru«

 

Ljubljana, 9.–11. december 2010

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja

Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU

 

ČETRTEK / DONNERSTAG / ČETVRTAK, 9. 12.

Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 4, Prešernova dvorana

9.00 ODPRTJE SIMPOZIJA – ERÖFFNUNG DES SYMPOSIUMS – OTVORENJE SIMPOZIJA

 

9.20–9.50

UVODNI REFERAT – EINLEITUNGSREFERAT – UVODNI REFERAT

Harald Heppner, Die Außenwelt als Unbekannte. Die slowenischen Länder im 18. Jahrhundert

 

9.50 – 11.35

KULTURNA ZGODOVINA

KULTURGESCHICHTE

KULTURNA POVIJEST

 

Metoda Kokole, Inštrumentalna glasba v Ljubljani na prehodu v 18. stoletje: Trio sonate op. 2 Francesca Antonia Bonportija (1703)

Matija Ogrin, Slovenska frančiškanska pridiga baročne dobe. Poskus orisa

Marijan Smolik, Knjižnica Karla Peera v ljubljanski Semeniški knjižnici

Tanja Žigon, Umeščenost Kleinmayrjevega časnika Laibacher Zeitung in njegovih konkurenčnih izdaj v 18. stoletju v evropski kontekst

Saša Babič, Folklorni obrazci v spisih 18. stoletja

 

CERKVENA, PRAVNA IN UPRAVNA ZGODOVINA

KIRCHEN-, RECHTS- UND VERWALTUNSGESCHICHTE

CRKVENA, PRAVNA I UPRAVNA POVIJEST

 

Werner Drobesch, Die Jesuiten als Kultur- und Wissenschaftsträger im innerösterreichischen Raum im 18. Jahrhundert

Vincenc Rajšp, Jožefinizem in jožefinske reforme na Slovenskem

Markus Steppan, Agrarrecht als soziales, wirtschaftliches und rechtliches Steuerungsinstrument

Jože Žontar, Poseganje države v notranji ustroj in poslovanje kranjskih mest v 2. polovici 18. stoletja

 

13.30–15.00 Kosilo – Mittagessen – ručak (Pri Mraku, Rimska 4)

 

15.00–17.10

VZHODNOSLOVENSKI PROSTOR S SOSEŠČINO

OSTSLOWENISCHER RAUM MIT DER NACHBARSCHAFT

ISTOČNOSLOVENSKI PROSTOR SA SUSJEDSTVOM

 

Klaudija Sedar, Cehovska tradicija v Prekmurju

Andrej Hozjan, Prekmursko slovensko besedilo iz leta 1722

Boris Golec, Hrvaški etnonim in lingvonim na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Nedokončana »kroatizacija« Bele krajine, Prekmurja in Prlekije

Vlasta Zajec, Stucco lustro oltari na području sjeverne Hrvatske

Dubravka Botica, „Dugo 18. stoljeće“ u sakralnoj arhitekturi – tipologija sakralne arhitekture u sjeverozapadnoj Hrvatskoj i Štajerskoj u drugoj polovici 18. stoljeća i na početku 19. stoljeća

 

18.00 Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2

Sprejem udeležencev simpozija

Empfang der Symposiumsteilnehmer

Prijem za sudionike simpozija

 

PETEK / FREITAG / PETAK, 10. 12.

Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 4, Prešernova dvorana

 

9.00–11.10

JEZIKOSLOVJE IN LITERARNA ZGODOVINA

SPRACHWISSENSCHAFT UND LITERATURGESCHICHTE

JEZIKOSLOVLJE I KNJIŽEVNA POVIJEST

Martina Orožen, Marko Pohlin – oblikovalec oznanjevalne jezikovne zvrsti v nabožnem slovstvu

Irena Orel, Od znanega k manj znanemu v 18. stoletju: od Škofjeloškega do Osapskega pasijona, od Stržinarjeve do Kadunčeve pesmarice, od pridig Janeza Svetokriškega do rokopisnih pridig s Koroškega …

Andreja Legan Ravnikar, Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja in Valentin Vodnik

Majda Merše, Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija

Denis Poniž, Katja Mihurko-Poniž, Ivo Svetina, Nekaj ugotovitev o drugem znanem izvodu viharniške tragedije A. T. Linharta Miss Jenny Love

 

11.30–12.45

ZAHODNOSLOVENSKI PROSTOR S SOSEŠČINO

WESTSLOWENISCHER RAUM MIT DER NACHBARSCHAFT

ZAPADNOSLOVENSKI PROSTOR SA SUSJEDSTVOM

 

Vesna Kamin-Kajfež, Piranske bratovščine v 18. stoletju in njihova umetnostna naročila

Damir Tulić, Procesijski znakovi bratovština i „lanterne“ između Venecije, Slovenskog primorja i Istre

Nina Kudiš Burić, U osvit 18. stoljeća: nasljeđe Seicenta i nova stilska strujanja u slikarstvu na Slovenskom primorju, goričko-kranjskom području i Hrvatskom primorju

 

12.45–14.15 Kosilo – Mittagessen – ručak (Pri Mraku, Rimska 4)

 

14.15–16.00

UMETNOST IN OBRT

KUNST UND GEWERBE

UMJETNOST I OBRT

 

Metoda Kemperl, Dokumenti bankalnega urada za Kranjsko kot umetnostnozgodovinski vir

Maja Lozar Štamcar, Pisalno pohištvo v 18. stoletju na Slovenskem

Ines Unetič, Oblikovane zelene površine v mestih in njihovi neposredni okolici na območju Kranjske v 18. stoletju 

Tanja Martelanc, Ikonografija kapucinskega reda v 18. stoletju na Slovenskem

Mateja Kos, Vpisna knjiga celovškega steklarskega ceha iz 18. stoletja

 

16.20–17.30

SOCIALNA ZGODOVINA

SOZIALGESCHICHTE

DRUŠTVENA POVIJEST

 

Igor Weigl, Sic transit gloria mundi. Vzpon in padec grofov Sauerjev

Marko Štuhec, La mort prematurée de ma très chère et très aimable Epouse etoit le coup le plus fatal, que je pouvois survivre. O bolezni in smrti baronice Marije Ane Raigersfeld in žalosti njenega soproga

Irena Žmuc, Marija Eleonora »gréde v klošter, čast ljubljanskih nun postane«?

 

18.00 Sprehod po mestu – Stadtrundgang – šetnja gradom

 

SOBOTA / SAMSTAG / SUBOTA, 11. 12.

 

9.00 – 16. 00

Ekskurzija – Exkursion – ekskurzija

 

Izvedbo simpozija so omogočili: 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Znanstvenoraziskovalni center SAZU

UL, Pedagoška fakulteta 

Krka d. d., Novo mesto

 več o tem ...

 

SD18 in Muzikološki inštitut ZRC SAZU vljudno vabita na interdisciplinarno diskusijsko okroglo mizo

Izzivi in možnosti elektronske izdaje vira iz 18. stoletja Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel (Nf, ms. 511): Primer rokopisnega učbenika za igranje na glasbila s tipkami z uvodnim besedilom v obliki dialoga med učiteljem in učencem ter dodanimi skladbami za vajo.

Na okrogli mizi bodo sodelovali: dr. Radovan Škrjanc, dr. Metoda Kokole, Klemen Grabnar, dr. Boris Golec, dr. Miha Preinfalk, dr. Matija Ogrin in dr. Luka Vidmar.

Okrogla miza bo potekala v četrtek, 21. oktobra 2010, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

 več o tem ...

SD18 vas vljudno vabi na vodeni ogled Semeniške knjižnice, ki bo v pon., 26. 5. 2008, ob 13.15. Ogled bo vodil mag. Luka Vidmar. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče pri ljubljanski stolnici.

Semeniška knjižnica in Akademija operozov

Semeniška knjižnica v Ljubljani je prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem. Kot Javno knjižnico jo je na pobudo Akademije operozov leta 1701 ustanovil ljubljanski knezoškof. Najprej si bomo ogledali prostore nad severno zakristijo ljubljanske stolnice, kjer so hranili knjige v prvih dveh desetletjih po ustanovitvi, nato pa obiskali še baročno dvorano v Bogoslovnem semenišču, ki je postala osrednji prostor te biblioteke leta 1725 in to ostala vse do danes. Imeli bomo priložnost videti nekatere umetnostno zanimive, zlasti italijanske knjige (pogosto s pripisi prvih lastnikov), ki so jih operozi in drugi kranjski izobraženci podarili tej ustanovi.

 več o tem ...